Po Žižku v Berlinu ponovno tudi Dolar, tokrat o današnji nalogi filozofije

Po novembrskem gostovanju Slavoja Žižka v Berlinu bo danes na tamkajšnji Freie Universität nastopil njegov filozofski kolega in drugi predstavnik slovenske lacanovske trojke Mladen Dolar. Njegovo predavanje odpira možnosti tesnejšega sodelovanja med omenjeno univerzo in Univerzo v Ljubljani. Izhodišče Dolarjevega predavanja, ki nosi naslov Minervina sova od mraka do zore, bo slovita metafora, s katero je G. F. Hegel nekoč označil filozofsko vedo: podobno kot mitološka sova rimske boginje Minerve, ki vzleti šele ob mraku, naj bi filozofija pojave vedno razlagala šele, ko ti že postanejo zgodovina. Med prevpraševanjem Heglovega stališča bo Dolar spregovoril tudi o nalogi, ki bi jo danes morala opravljati filozofija.

Dolar bo nastopil v okviru Dahlem Humanities Center (DHC) Lectures, serije interdisciplinarnih predavanj, ki pod okriljem znanstvenega središča Dahlem Humanities Center (DHC) potekajo od leta 2008.

Dolarjev obisk Berlina izhaja iz namere, ki sta jo Freie Universität in Univerza v Ljubljani sprejeli že pred časom. Medtem ko sta doslej sodelovali predvsem prek programa za mednarodno izmenjavo Erasmus, današnje predavanje odpira možnosti tesnejšega povezovanja, pravijo organizatorji. 

Mladen Dolar (1951) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani. Temeljna področja njegovega raziskovanja so psihoanaliza, sodobna francoska filozofija, nemška klasična filozofija in teorija umetnosti. Pogosto predava na univerzah v ZDA in po Evropi ter je avtor več kot sto člankov v znanstvenem tisku.

Njegovi zadnji deli, ki sta izšli v slovenskem jeziku, sta zbornik Strel sredi koncerta (2012) in delo o Michelu Foucaultu Kralju odsekati glavo (2010). V tujini je najbolj znan po knjigi O glasu (2003), obenem pa je tudi odgovorni urednik revije Problemi.

Pred nekaj meseci je z odprtim pismom podprl takrat stavkajočega Miho Turšiča, ko je izjavil, da naši kulturi ni nič tako nevarnega, kot so naša ministrstva za kulturo. Celoten zapis si lahko preberete na tej povezavi, pogovor z njim, ki ga je opravil Borut Mekina, pa si lahko preberete v eni od preteklih številk Mladine, s klikom na to mesto.