Bodo znanstveniki zdaj ustvarili boljšega človeka?

Britanske oblasti so prižgale zeleno luč za gensko spreminjanje človeških zarodkov v raziskavah neplodnosti in spontanih splavov. Velika Britanija je s tem postala ena prvih držav, ki je odobrila tovrstne eksperimente na človeških zarodkih. Podobne raziskave so pred tem že opravljali na Kitajskem. Raziskave naj bi se začele v nekaj mesecih.

Norbert Lossau v die Welt piše, da je to začetek novega obdobja v medicini, a tudi seznam mogočih tveganj je dolg. Britanski znanstveniki pojasnjujejo, da nameravajo z genskim spreminjanjem človeških zarodkov raziskati, katero vlogo imajo posamezni geni pri razvoju zarodkov. To so bazične raziskave, katerih cilj za zdaj ni, da bi ženske donosile spremenjene zarodke. Toda raziskave so logična osnova za ta naslednji korak. To je začetek novega obdobja v medicini, v katerem bo mogoče dedni material živih bitij po želji spreminjati.

Nekateri znanstveniki sanjajo, da bi s spreminjanjem genoma premagali dedne bolezni. Nova genska tehnika naj bi omogočila zdravljenje številnih bolezni od raka do aidsa, je prepričana ena od dveh iznajditeljev spreminjanja genoma ameriška biologinja Jennifer Doudna. Na tisoče raziskovalcev v laboratorijih po vsem svetu s to tehnologijo, ki je stara šele tri leta, že ciljno spreminja bakterije, rastline, živali in tudi človeške celice. Javnost na to zdaj skorajda ni pozorna. Toda vprašanja, ki se ob tem postavljajo, so vsaj za bližnjo prihodnost, bolj vroča kot poseg v dedno zasnovo človeških zarodkov v laboratoriju, opozarja Norbert Lossau.

Med njimi sta, ali dovoliti spustiti v naravo gensko spremenjene komarje, kako je mogoče preprečiti, da nova tehnologija ne bo zlorabljena za proizvodnjo biološkega orožja. Najbolj skrb zbujajoče je, da je izvedba spremembe genoma zelo enostavna. Izvedenci pravijo, da se spreminjati genom lahko v nekaj tednih nauči povprečno talentiran študent biologije, ki o tem nima nikakršnega predznanja.

Pandorina skrinjica je torej odprta in težko je oceniti, kakšna tveganja so v njej. Znanstveniki še vedno malo vedo o tem, kateri geni so pristojni za določene lastnosti človeka. Tega znanja bo vedno več in s tem bodo rasle tudi skušnjave, da bi ga uporabili. Nekateri znanstveniki bi že radi ustvarili »boljšega človeka«. Boljši bi recimo lahko pomenilo, da bi v dedno zasnovo dali gene, ki so potrebni za dolgo življenje. To bi zagotovo bil uspešen poslovni model, a tudi seznam tveganj je dolg, zato se previdnost vsekakor izplača.