Tjaša Kosar

 |  Družba

"Kampanja Pravi moški igra na najbolj ceneno marketinško karto"

Kakšen mora biti pravi moški?

Kakšen mora biti "pravi moški"?
© WikiCommons

Letošnji svetovni dan boja proti raku je pospremila predstavitev družbeno-odgovorne kampanje imenovane »Pravi moški«. Njen cilj je bil ugotoviti, koliko nagovorjenih bo kot eno od pomembnih lastnosti "pravega moškega" omenilo skrb za zdravje. Zakaj se je država odločila igrati na najbolj ceneno marketinško karto (odnose med spoloma) in tako ponovno okategorizirala "pravega moškega", se sprašuje tudi sociolog Roman Kuhar.

Ponesrečeno, a zagotovo udarno akcijo je organiziralo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Zveza slovenskih društev za boj proti raku z namenom osveščanja o moških rakavih obolenjih. Podatki v Sloveniji kažejo, da moški za to boleznijo umirajo v večji meri kot ženske. Za rakom je v letu 2012 zbolelo več kot 13 tisoč Slovencev, med značilna moška rakava obolenja pa sodita rak mod in prostate. Slovenija je med desetimi državami v Evropi, kjer je umrljivost zaradi raka pri moških na prvem mestu, pred boleznimi srca in žilja. Smo med petimi državami v Evropi z največjo incidenco raka pri moških in na drugem mestu po umrljivosti, takoj za Madžarsko, zboli pa jih od 10 do 20 odstotkov več kot žensk, kažejo podatki Registra raka RS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Kot so zapisali na spletni strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije kampanja poteka v dveh delih, »v prvi fazi je bil njen namen provokativno in z drugačnim nagovorom pritegniti pozornost. Preko različnih medijev je bila celotna slovenska javnost nagovorjena z vprašanjem, kdo je pravi moški.«. Zanimalo jih je, koliko predstavnikov obeh spolov je kot eno od pomembnih lastnosti "pravega moškega" omenilo skrb za zdravje. Druga faza pa odkriva sporočilo:  "Pravi moški" je moški, ki poskrbi zase in je odgovoren do sebe in do svojega okolja (družina, otroci). Pravi moški obišče zdravnika, če opazi kakršno koli spremembo na telesu in živi zdravo življenje, da bi zmanjšal možnost, da zboli za rakom,« nadaljujejo naročniki kampanje v spletnem zapisu, ki jo je podprlo Minstrstvo za zdravje, Onkološki inštitut in vrsta ambasadorjev.

A na zaskrbljujočo statistiko bi lahko opozorili tudi na drugačen način.

"Plakat, ki je z vprašanjem o tem, kdo je pravi moški, sprva spominjal na reklamo za resničnostni šov ali za gledališko predstavo nekega gledališča v Ljubljani je zagotovo pritegnil pozornost, saj je igral na najbolj ceneno marketinško karto: odnose med spoloma. A družbeno odgovorno oglaševanje, kamor ozaveščanje o zgodnjem odkrivanju raka zagotovo sodi, bi vendarle moralo biti pozorno, da s svojim pritegovanjem pozornosti ne reproducira družbeno problematičnih posledic na drugi strani. Tovrstna osveščevalna akcija bi lahko ponudila kreativno marketinško rešitev brez reproduciranja cenenih stereotipov. Tako pa je, žal, pristala na nivo tistega deodoranta, ki ga baje uporabljajo pravi moški, vsi ostali pa so deležni zgroženega krika: kakšen moški pa si? Kapital bo seveda pojedel še tako cenene in nizkotne prijeme, da se bo le lahko prodal, državi pa tega res ne bi bilo potrebno početi,"« je do kampanje kritičen sociolog prof. dr. Roman Kuhar.

»Koncept "pravega moškega", ki v domačijskem jeziku ni nič drugega kot tisti, "ki je dedec" ali tisti "ki ima jajca", s seboj nosi celotno prtljago patriarhata, vključno s seksizmom. Tega se avtorji akcije tudi zavedajo in zelo benigno poskušajo spremeniti vsebino koncepta s tem, da mu pripišejo novo vsebino: pravi moški je zdaj tisti, ki skrbi za svoje zdravje. A s tem koncept prave moškosti zgolj reproducirajo: pravi moški "ima jajca" in se odloči za pregled pri zdravniku, medtem ko vsi preostali, v prvi vrsti ženske, pa tudi tako imenovane nehegemonske moškosti ostajajo podrejene in "nekaj manj". Nenazadnje na njihovi uradni spletni strani lahko beremo, da ima pravi moški meje, ne pretirava, skrbi za svojo družino in podobno. Rečeno drugače: je racionalen. Ženske, kakopak, niso, » komentira Kuhar, sicer tudi raziskovalec na Mirovnem inštitutu.

Na drugi strani imajo svojo obrazložitev. Po besedah predsednice društva Onkoloških bolnikov Marije Vegelj Pirc je razlog za takšen nagovor moških tudi zato, ker jim je težko priznati, da so ranljivi, in se težje odločijo za pregled pri zdravniku, zaradi česar bolezen pogosto že močno napreduje.

»Zanimivo je, da avtorji akcije ugotavljajo, da je moškim težko priznati, da so ranljivi, pri tem pa ne vidijo, da je to prav posledica kulturnih imaginarijev, ki operirajo s konceptom prave moškosti in že dečkom sporočajo, da fantje pač ne jočejo,« na to odgovarja Roman Kuhar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.