Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Tajnosti Evropske centralne banke 

© Tomaž Lavrič

Evropska centralna banka (ECB) je objavila Sporazum o neto finančnih sredstvih (Agreement on Net Financial Assets, ANFA) in nekatera vprašanja in odgovore o njem. Ta do zdaj tajen sporazum je podlaga za posle nacionalnih centralnih bank v območju evra med katerimi je tudi Banka Slovenije, z vrednostnimi papirji. Ti posli so vredni več sto milijard evrov.

Za to transparentnost se ECB po poročanju die Welt ni odločila povsem prostovoljno. Posli nacionalnih centralnih bank z vrednostnimi papirji so postali predmet zanimanja javnosti v Nemčiji novembra lani. Takrat je Welt am Sonntag, na podlagi podatkov iz doktorske disertacije ekonomista iz Berlina Daniela Hoffmanna objavil, da je več nacionalnih centralnih bank sredi finančne krize nakupilo za več sto milijard evrov vrednostnih papirjev, ne da bi javnost vedela, kaj se skriva za tem. Več strokovnjakov in poslancev nemškega nacionalnega parlamenta Bundstag je od ECB zato zahtevalo pojasnila. Ta so dobili dva meseca kasneje po dolgih prerekanjih v svetu ECB, v katerem sedijo guvernerji nacionalnih centralnih bank.  

Strokovnjaki in poslanci so z odgovorom ECB le delno zadovoljni. Po njihovem mnenju morajo zdaj postati bolj transparentne tudi nacionalne centralne banke, zlasti tiste, ki so med finančno krizo občutno okrepile svoje portfelje, pravi Carsten Schneider iz nemške socialnodemokratske stranke (SPD). Najbolj so svoje porftelje povečale francoska, italijanska in irska centralna banka, v svoji disertaciji navaja Daniel Hoffmann.

Gerhard Schick iz stranke Zelenih prav tako pravi, da bi nacionalne centralne banke morale razkriti sestavo svojih portfeljev in javnosti pojasniti bistvene spremembe, saj pravila glede poslovanja z vrednostnimi papirji uporabljajo različno. Sporazum ANFA določa, kako se obračunavajo mejni zneski za posle nacionalnih bank z vrednostnimi papirji, ni pa v njem navedenih zneskov.

Stroka pravi, da je po objavi sporazuma ANFA veliko vprašanj še ostalo odprtih. Med njimi je, zakaj sta Banque de France in Banca d'Italia v letih od 2007 do 2009 tako hitro povečali svoj portfelj vrednostnih papirjev. Prav tako še ni znano, ali so nacionalne banke kupovale vrednostne papirje, s katerimi se zadolžujejo države, ali celo delnice, če so jih kupovale, v kakšni sestavi.

ECB je objavila le skupno vrednost porfteljev vrednostnih papirjev nacionalnih centralnih bank. Te neto finančne naložbe so bile konec leta 2015 vredne 490 milijard evrov. Daniel Hoffmann pa navaja, da so bile prvega maja lani še bistveno višje, saj so znašale 566 milijard evrov. Še konec septembra lani so imele nacionalne centralne banke v svojih portfeljih za 559 milijard evrov vrednostnih papirjev.

Koliko od 490 milijard evrov vrednostnih papirjev imajo v svojih portfeljih nacionalne centralne banke, torej tudi Banka Slovenije, bodo te po pojasnilih ECB objavile skupaj s svojimi zaključnimi računi za leto 2015.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.