Bo Združene narode prvič vodila ženska?

Aprila lani je ameriška mednarodna organizacija za človekove pravice Equality Now začela kampanjo za spodbujanje enakosti spolov v izbirnem postopku za generealnega sekretarja Združenih narodov (ZN). Šele, ko je bilo ključnim odločevalcem poslanih 20 tisoč pisem, je generalna skupščina končno pripravila resolucijo, ki poudarja enakost spolov. Le nekaj dni po vložitvi uradnih kandidatov držav članic se pritiski kampanje že čutijo. ZN utegnejo dobiti prvo generalno sekretarko, v izbirnem postopku sta namreč dve kandidatki. Ena od njiju, Irina Bokova, velja celo za najmočnejšo tekmico ostalim kandidatom, tudi slovenskemu kandidatu Danilu Türku.

Da se je v tekmi za generalni stolček Združenih narodov (ZN) v torek prvič odprla priložnost tudi za Slovenijo, smo v Mladini že poročali. Kdo bo prevzel predstavniško krmilo ZN, bo znano jeseni, tokratni izbor pa bo še toliko bolj prelomen zaradi vedno glasnejših napovedi, da bo prvič v zgodovini na čelo te mednarodne organizacije stopila ženska.

Kot najbolj mogočo naslednico Ban Ki Moona se omenja generalno direktorico UNESCA in bolgarsko diplomatko Irino Bukovo, potem ko jo je bolgarska vlada, ki je kolebala med njo in evropsko komisarko Kristalino Georgijevo, le predlagala za kandidatko.

Nekdanja članica Socialistične stranke MP je bila v devetdesetih nekaj časa zunanja ministrica in je sodelovala pri preoblikovanju države vzhodnega bloka do članstva v EU, potem pa nadaljevala kot veleposlanica v Franciji in Monaku. Bila je delegatinja Bolgarije za UNESCO in osebna predstavnica predsednika Bolgarije v Frankofoniji. Kot prva ženska je leta 2009 prevzela vajeti UNESCA. Mednarodne odnose je študirala na eni izmed elitnih moskovskih univerz in ZDA.

Bolgarka, ki orje ledino na položaju, ki so ga do zdaj zasedali izključno moški, je bila na mesto generalne direktorice UNESCA za ponovni štiriletni mandat izvoljena leta 2013. Kljub kriznim trenutkom znotraj organizacije, ko so leta 2011 ZDA v znak protesta prenehale plačevati članarino, ker se je kot članica ZN priključila tudi Palestina, je Bokovi uspelo reformirati organizacijo, znižati stroške delovanja in kljub vsemu nadaljevati z vsemi dotedanjimi globalnimi aktivnostmi, s čimer je, vsaj politično, obržala Američane. Kot generalna direktorica UNESCA aktivno podpira mednarodna prizadevanja za povečanje enakosti med spoloma, izboljšanje izobraževanja, prenehanje financiranja terorističnih skupin, boj proti piratstvu intelektualnega blaga in je glasna nasprotnica rasizma in antisemitizma.

Kar lahko zasenči njeno kandidaturo, je preteklost njenega očeta, Georgija Bokova, ki je bil ključna osebnost v času bolgarskega komunističnega režima in urednik najmočnejšega partijskega časopisa. V politični represiji naj bi nedokumentirano ubili 100 tisoč in več Bolgarov. Za spodrsljaj, ki bo ob tako močnem pozivu za žensko voditeljico najbrž kmalu pozabljen, pa je posrkbela tudi sama. Prejšnji teden je nemški dnevnik Die Welt poročal, da se je Bokova v življenjepisu na spletu predstavljala kot nekdanja bolgarska zunanja ministrica v poznih devetdesetih, čeprav je bila v resnici le nekajmesečna vršilka dolžnosti. Časniku je na to komentirala, da je prišlo do napake in po objavi popravila podatke na svoji spletni strani.

Da je Bokova najverjetnejša kandidatka, je že skoraj leto dni nazaj napovedal Financial Times. Njena kandidatura se je omenjala že več let, tiho podporo pa naj bi imela tako v Obamovi administraciji kot v Kremlju, od koder prihajajo pritiski, da mora tokratni generalni sekretar prihajati z vzhodne Evrope. Na dogodku UNESCA decembra v Sofiji sta jo podprla nekdanji veleposlanik ZDA Bill Richardson in nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, podpirajo pa jo tudi drugi ključni akterji. »To je moje osebno mnenje in ne govorim v imenu ameriške vlade, a Bokova ima močno podporo,« je takrat povedal Richardson. 

»Ta bolgarska diplomatka popolnoma ustreza opisu delovnega mesta, kompatibilna je tako z ZDA kot Rusijo, kot militantna Frankofonka pa bo imela tudi podporo Pariza,« pa je pred kratkim zapisal francoski Le Figaro. Na javne pozive, da je čas za žensko voditeljico Združenih narodov, se je odzval tudi generalni sekretar v odhajanju, Ban Ki Moon. Ženska na čelu ZN je odlična ideja, je podprl naraščajočo kampanjo v pogovoru za Observer, a je pri napovedih previden, glede na to da organizacije še nikoli ni vodila ženska, pa poroča Guardian.

Skoraj četrtina vseh nacionalnih držav (42) je podprlo kampanjo za žensko generalno sekretarko ZN. Pravo ozračje je očitno tudi v javnosti. V novembrski Guardianovi anketi je na vprašanje, ali je čas, da vodenje ZN prevzame ženska, z da odgovorilo 92 odstotkov bralcev. Leto 2016 se je za začetek le v nekaj dneh pokazalo kot prelomno za prekinitev patriarhata na čelu najvplivnejše mednarodne organizacije za človekove pravice.

In še kratek pogled v zgodovino. Leta 1960 je Sri Lanko vodila prva premierka, Sirimavo Bandaranaike, v Argentini je bila leta 1974 izvoljena prva predsednica države Isabel Perón. V zadnjem desetletju število žensk na vodilnih položajih narašča po vsem svetu. Januarja lani je države vodilo deset žensk, štirinajst jih je vodilo vlade, vključno z Angelo Merkel, ki zaseda četrto mesto med najvplivnejšimi svetovnimi osebnostmi. Po lanskih statistikah je bilo v nacionalnih parlamentih sicer le 22 odstotkov žensk, kar pa je dobrih deset odstotkov več kot leta 1995.