Pomembna zbirka vrednih slik zapušča Rusijo

Zbirka umetnin ruskega poslovneža Sergeja Ščukina (1854-1936), ki velja za eno najpomembnejših zasebnih zbirk moderne umetnosti na svetu, bo letos prvič razstavljena unaj Rusije. Ščukin je zbirko, ki obsega več kot 250 slik, zbral pred oktobrsko revolucijo. Letos oktobra bo v celoti razstavljena v prostorih Fundacije Louis Vuitton v Parizu. 

Šukin je svojo graščino v Moskvi opremil z nekaj najboljšimi primerki del francoskih impresionistov in postimpresionistov. V eni od sob je denimo razstavil 16 Gauguinovih slik s Tahitija.

Dela za zbirko, v kateri je bilo tudi 50 del španskega umetnika Pabla Picassa, 38 del francoskega umetnika Henrija Matissa, 13 del francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta, osem slik francoskega postimpresionističnega slikarja Paula Cezanna in štiri dela nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, je Šukin kupoval na svojih poslovnih poteh v Pariz. V času oktobrske revolucije leta 1917 so mu zbirko zasegli, Šukin pa je pobegnil v Pariz, kjer je tudi umrl.

Dekret o Šukinovi razlastitvi naj bi podpisal sam Lenini, Ščukinova graščina v Moskvi pa je postala Državni muzej nove zahodne umetnosti. Leta 1948 je dal Stalin muzej zapreti, dela iz zbirke so nato takrat prepeljali v različne muzeje v Moskvi in Sankt Peterburgu.

Po besedah Jean-Paula Claverieja, svetovalca za luksuzne predmete pri francoskem poslovnežu Bernardu Arnaultu, ki je lani odprl zasebno Fundacijo Vuitton v francoski prestolnici, bo to zgodovinski dogodek, ki bo v javnosti zagotovo vzbudil veliko zanimanja ter pritegnil obiskovalce iz vsega sveta. Slike bodo pod naslovom Ikone moderne umetnosti od 20. oktobra do 20. januarja prihodnje leto na ogled v veličastni stavbi, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Franka Gehryja.

Šukin je svojega prvega Moneta kupil, ko prvič prispel v Pariz leta 1897. Irina Antonova, direktorica Puškinovega muzeja, pa je o Šukinu dejala, da je zbiral predvsem slike, ki so bile med takratnimi kulturnimi institucijami nepriljubljene, in da je šlo pravzapšrav za njegov osebni okus. Dodala je, da je lahko takšen zbiratelj umetnin živel le v času tik pred revolucijo.