Sirija: premirje z uporabo orožja

Premirje v Siriji, ki ga je kot velik uspeh napovedal ameriški državni sekretar John Kerry se je očitno končalo, še preden se je dobro začelo. To je po svoje dal vedeti tudi sirski predsednik Bašar Asad, ki je dejal, da "premirje še ne pomeni, da nobena stran ne bo uporabljala orožja." Neuporaba orožja je sicer tisto, kar naj bi bilo v skladu s splošno sprejeto definicijo menda bistvo vsakega premirja, vendar očitno to ne velja tudi v Siriji, kjer t.i. "premirje" že od začetka ni vključevalo pripadnikov islamske države.

Sedaj pa vse kaže, da ne pomeni niti začasnega premirja med ostalimi vpletenimi v vojno, torej različnimi prozahodnimi in prosirskimi milicami ter njihovimi zaščitniki, zahodno koalicijo na eni strani ter Rusijo in Iran na drugi strani. "Iz tedna v teden slišimo, da zahtevajo premirje. Dobro, toda kdo je sposoben izpolniti vse te pogoje v enem tednu? Nihče. Kdo se bo pogovarjal s teroristi in če bo kakšna teroristična organizacija zavrnila premirje - kdo jih bo pozval k odgovornosti? Oziroma kdo jih bo, kot pravijo, bombardiral?", se je vprašal sirski predsednik. To vprašanje je očitno ostalo brez odgovorov in zato se vojna v Siriji nadaljuje.

Še več, vojna je z turškim obstreljevanjem kurdskih ljudskih zaščitnih enot (YPG) blizu turško-sirske meje in ruskih opozorilih, da se Turčija pripravlja na kopensko ofenzivo v Siriji vstopila v najbolj nevarno fazo, ki bi se lahko končala tudi z bistveno večjo vojno. Še posebej zato, ker je Savdska Arabija z več kot dvajsetimi drugimi državami pričela z vojnimi manevri, v okviru katerih je svoje enote in letala že poslala v Turčijo. Turčija si je v Siriji želela vzpostaviti območje prepovedi preletov, vendar jo je Rusija s svojo intervencijo ter zaščito sirskega zračnega prostora prehitela. Sedaj predstavniki Turčije napovedujejo, da je Turčija pripravljena "sodelovati v skupni kopenski operaciji s koalicijskimi partnerji" na ozemlju Sirije.

To bi seveda lahko pomenilo neposreden povod za spopade med sirskimi in ruskimi enotami in letali ter enotami Turčije kot članice zveze NATO. Tudi evropska visoka predstavnica za zunanjo politiko je zato Turčijo pozvala, da naj prekine z obstreljevanjem sirskega ozemlja. 

Medtem pa se vojna v Siriji nadaljuje. Potem ko je sirska vojska s pomočjo udarov ruskega letalstva prevzela pobudo in hitro napreduje na terenu so v ospredju nekatere ključne bitke za v petletni vojni že povsem uničena mesta v Siriji. Eno od strateških je Aziz, saj bi nadzor tega mesta omogočil, da se prekinejo tihotapske poti iz Turčije do območij, ki jih nadzorujejo enote Islamske države. Prva faza vojne - napadi ruskega letalstva na infrastrukturo islamske države - je prešla v drugo fazo, kjer rusko letalstvo neposredno podpira sirsko vojsko. Rusija je Siriji ob tem dostavila tudi moderne tanke T-90, moderno topništvo, radarske sisteme, opremo za nočno gledanje in podobno. Po različnih ruskih zapisih v medijih se v Siriji na strani sirske vlade ter v zaledju območij pod nadzorom Islamske države borijo tudi pripadniki posebnih enot iz Rusije, v glavnem Čečeni. Ob tem so udari ruskega letalstva izjemno intenzivni. Po podatkih ruskega ministrstva za obrambo je ruska bojna skupina v Siriji samo med četrtim in enajstim februarjem izvedla 510 poletov ter napadla 1888 tarč. Prostor med turško mejo in sirskim mestom Alepo, ki je pod nadzorom Islamske države se zato hitro zapira, s tem pa kopni tudi upanje zahoda, da bo Sirijo mogoče že kmalu razbiti na več manjših enot. To je pravi razlog za turška razmišljanja o potrebi po kopenski operaciji v Siriji, s katero bi lahko znova odprli oskrbovalne poti do obkoljenih pripadnikov ISIS-a. Okoli 18 000 vojakov naj bi bilo ob turško-sirski meji že pripravljenih za intervencijo. Če ne bi prišlo do intervencije pa turški predsednik Tayyip Erdogan še vedno upa na vzpostavitev območja prepovedi poletov v severni Siriji. da bi bila to dobra rešitev je nedavno izjavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Težava tega načrta je le v tem, da bi bil v nasprotju z mednarodnim pravom, saj so ruske sile v Siriji ob povabilu sirske vlade, vpad turških enot pa bi veljal za nezakonit napad. Enako velja za območje prepovedi poletov. Dodatna težava je tudi v tem, da se v Siriji že nahaja zelo zmogljiv ruski protiletalski sistem S-400, rakete podobnih zmogljivosti pa imajo tudi ruske ladje v bližini, zato bi bilo vzpostavljanje takšnega "območja" zelo nevarno za turška in druga letala njihove "koalicije voljnih". Rusija je že razglasila bojno pripravljenost enot v osrednji in južni Rusiji, ruska izvidniška letala A-50M podobna ameriškim AWACS-om pa že redno patruljirajo v sirskem zračnem prostoru. Vendar je položaj nevaren tudi za Rusijo. Okoli 20 ruskih letal in le manjše število "inštruktorjev" je zelo daleč od Rusije in samo 45 kilometrov od turške meje. Ruska letala so zelo dobra, toda Turčija ima več kot 200 podobnih letal, kar pomeni, da je razmerje teh sil deset proti ena za Turčijo. V tem primeru bi bila po ocenah ruskih analitikov zato Rusija prisiljena na udare tudi po turških letališčih in infrastrukturi, kar pa bi NATO zagotovo ocenil za "agresijo". Posledice so predvidljive. Prav zato je takojšnje premirje v Siriji - in to takšno brez uporabe orožja - več kot nujno potrebno.