Prepovedana ljubezen v času patriarhalne nadvlade

V slovenske kinematografe 25. februarja prihaja romantična drama Carol, v režiji Todda Haynesa, ki tenkočutno upodobi vročico porajajoče se ljubezni med dvema ženskama v času patriarhalne nadvlade in buržoazne zadušljivosti. Film, posnet po znamenitem romanu The Price of Salt, ameriške pisateljice Patricie Highsmith, je svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu cannskega festivala, kjer je Rooney Mara prejela nagrado za najboljšo igralko.

Film prikazuje zgodbo iz 50-tih let prejšnjega stoletja o neizbežni ljubezni, soočeni s predsodki in socialnimi razlikami. Mlada Theresa dela kot prodajalka v newyorški veleblagovnici in sanja o lepšem življenju, dokler ne spozna premožne in zapeljive Carol. Ta životari v zakonu brez ljubezni, toda že prvo srečanje s Thereso v njej vnovič obudi upanje v lepše življenje. Njuno prijateljstvo se počasi spreminja v iskreno ljubezen, toda Carolin ljubosumni mož ne prenese ponižanja in v čustveno izsiljevanje vplete njuno hčerko.

"Želel sem izdvojiti hrepeneči subjekt, tistega, ki ljubi močneje in ki bo ob zavrnitvi ljubljene osebe bolj ranjen-v tem primeru je to lik Therese. Roman je v celoti napisan z njenega zornega kota. Občutek ujetosti v Theresino zavest je dal knjigi posebno moč. To se me je zares dotaknilo in nekaj tega občutka sem želel vrniti nazaj v film. Videl sem tudi neposredno povezavo med hiperproduktivnim duševnim stanjem kriminalcev iz drugih romanov Highsmithove in ljubezensko domišljijo, neprestanim preigravanjem različnih scenarijev in izidov, preplavljenostjo z vsemi signali, ki jih mora zaljubljenec razbrati, ko poskuša ugotoviti, ali oseba, ki jo ljubi, čuti potrebo po večji bližini. Ta norost, ta osamljenost, ta paranoja, a tudi užitek ob branju vseh teh namigov, ki zaljubljenca na koncu povsem izolira od zunanjega sveta, se mi je zdela odličen temelj za film," pravi režiser.

Todd Haynes, ameriški režiser, scenarist in producent, je znan po eksperimentiranju s filmsko formo ter obravnavi tem, povezanih s popularno glasbo in gejevsko problematiko. Leta 1987 je dvignil veliko prahu s srednjemetražcem Superstar: The Karen Carpenter Story, biografijo ameriške pop pevke, kjer je igralce nadomestil z lutkami barbie.  Njegov celovečerni prvenec Strup (1991), ki prikazuje tri različne zgodbe o aidsu, vsako v drugačnem filmskem stilu, je bil še bolj odmeven in je med drugim osvojil glavno nagrado žirije na festivalu Sundance. Sloves enega najbolj perspektivnih režiserjev ameriške neodvisne scene je utrdil s filmom Na varnem (1995). V filmu Žametne noči (1998), ki je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu, kjer je osvojil nagrado za najboljši umetniški prispevek, se je poklonil sceni glam rocka iz sedemdesetih let.

Največji uspeh in širšo prepoznavnost je Haynesu prinesel film Daleč od nebes (2002), v petdeseta leta postavljena melodrama po vzoru Douglasa Sirka o ženski, ki spozna, da jo mož vara z moškim, potem pa se sama zaljubi v svojega temnopoltega vrtnarja. Film je prejel več nagrad in štiri nominacije za oskarja. V večkrat nagrajeni biografiji Bob Dylan: 7 obrazov (2007), je Haynes spet ubral povsem drugačen režijski pristop in se znova vrnil k temi iz popularne glasbe. Film poskuša skozi sedem različnih likov, ki jih igra sedem različnih igralcev, naslikati kolaž izmuzljive persone in kariere Boba Dylana.

EH3zcuRQXNo