Najbolj razvite države zahtevajo konec varčevanja

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je dejansko nekakšen »klub« ekonomsko najbolj razvitih držav znova zahteva konec politike varčevanja, še posebej v bolj razvitih državah, ki bi lahko s povečanjem investicij in višjo porabo lahko bistveno prispevala k vnovični rasti gospodarstva.

Čeprav je OECD v preteklosti podpiral zmanjševanje deficitov držav organizacija sedaj od svojih članic zahteva, da se skupaj posvetijo večjim infrastrukturnim projektom. OECD je namreč moral zmanjšati predvidene stopnje rasti gospodarstva, ki jih je naredil komaj pred tremi meseci, saj nizke in celo negativne obrestne mere ter »kvantitativno sproščanje« denarja centralnih bank očitno niso več dovolj za ponovno obuditev rasti, predvsem v Evropi.

Vodilna ekonomistka OECD Catherine Mann je dejala: »Glede na resne nevarnosti zaradi volatilnosti finančnega sektorja in nastalega trga dolgov je nujen bolj strog nadzor politik, ki bi se morale ukvarjati predvsem z večjo uporabo fiskalnih in strukturnih reform, usmerjenih k rasti, da bi okrepili rast in zmanjšali finančna tveganja. Z vladami v številnih državah, ki so sedaj v položaju, da si lahko izposojajo denar za zelo dolga časovna obdobja in z nizkimi obrestnimi merami, obstaja prostor za fiskalno ekspanzijo, da bi okrepili povpraševanje na način, ki je konsistenten s fiskalno vzdržnostjo.« OECD je v preteklosti podpiral programe zmanjševanja proračunskih deficitov v številnih državah, vendar sedaj opozarja, da so se predvidene stopnje rasti v zadnjih treh mesecih poslabšale prav za vsako od držav skupine »G 7« (v kateri od začetka ukrajinske krize ni več Rusije) v katero spadajo vodilne industrijske države kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska, Italija, Francija in Kanada.

S temi ocenami se strinjajo tudi nekateri v omenjenih državah. John McDonnell, minister za finance laburistične »vlade v senci« je dejal, da »ima OECD prav, ko svetuje, tako kot smo to predlagali v laburistični stranki že pred meseci, da se povečajo investicije«. Zdaj je pravi čas, da se investira v našo prihodnost, v infrastrukturo, ki jo zelo potrebujemo, tako da nam zaradi danes izgubljenih priložnosti v prihodnosti ne bo potrebno plačevati bistveno več, je še dodal.

OECD je sicer za leto 2016 svojo globalno napoved rasti gospodarstva zmanjšala z 3,3 odstotke na 3-odstotno raven, torej na enako lanskoletni, za tri desetinke pa je zmanjšala tudi napoved za leto 2017, ki naj bi bila le 3,3 odstotka. Kar seveda pomeni, da so te zelo nizke stopnje »rasti« bistveno nižje, kot bi sicer morale biti v času običajnega okrevanja po ekonomski krizi, ki se je začela že leta 2008.

OECD tudi opozarja, da je bila počasna rast gospodarstev v območju evra tudi pomemben faktor, ki obremenjuje svetovno gospodarstvo in omogoča, da je Evropa postala ranljiva za globalne šoke. Za območje evra je OECD zmanjšala svoje napovedi rasti za 0,4 odstotka v letu 2016 ter 0,2 odstotka za leto 2017, kar pomeni, da naj bi bila v povprečju rast bruto družbenega proizvoda v državah, ki uporabljajo evro letos in leto zatem 1,4 ter 1,7 odstotka letno. Na Kitajskem bo rast bistveno večja, vendar še zmeraj najnižja v primerjavi z več kot dvema desetletjema hitre rasti – leta 2016 naj bi kitajsko gospodarstvo doseglo 6,6 leta 2017 pa 6,2 odstotno rast.