Izklop Supervizorja zaradi odločbe informacijskega pooblaščenca?

"Če bi odločbo informacijskega pooblaščenca v celoti spoštovali, bi bila posledica lahko le izklop Supervizorja," meni predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki bo glede odločbe vložil zahtevo za sodno varstvo. V odločbi informacijski pooblaščenec Štefancu očita kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov zaradi nezakonitega pridobivanja in neustrezne zaščite osebnih podatkov v Supervizorju.

"Odločno moram reči, da na komisiji to zadevo vidimo kot neposreden napad na uporabnost in transparentnost Supervizorja, zoper katerega se bomo zelo odločno borili, je na novinarski konferenci glede odločbe o prekršku dejal predsednik KPK. V odločbi, ki so jo prejeli v soboto, je po besedah Štefanca globa za prvi prekršek /nezakonito pridobivanje osebnih podatkov) 830 evrov, za neustrezno zaščito osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor pa je izrečen opomin.

Po mnenju KPK se za skrbjo za zasebnost skriva predvsem poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja. "Če bi omenjeno odločbo v celoti spoštovali, bi morali Supervizor ugasniti," je dejal.

Ob tem je poudaril, da so od razkritja podatkov o zaslužkih iz avtorskih in podjemnih pogodb na eni strani priča novim razkritjem nepravilnosti pri izplačevanju različnih dodatkov. Na drugi strani pa so priča pritisku posameznikov, da se ta transparentnost odpravi, in sicer tudi tako, da se komisiji omeji dostop do podatkov, ki ga sicer ves čas izvaja povsem skladno z zakonom.

"To potrjuje tudi sodba upravnega sodišča v zadevi Setnikar Cankar, ki sicer še ni pravnomočna, v njej pa je sodišče zavzelo stališče, da ima komisija zakonsko podlago za pridobivanje, obdelavo in objavo omenjenih podatkov v 16. in 75. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je spomnili na primer nekdanje profesorice Stanke Setnikar Cankar, ki je po aferi s honorarji odstopila z mesta ministrice za izobraževanje.

Ob tem je izrazil tudi presenečenje, da je za vsebino omenjene odločbe informacijske pooblaščenke javnost izvedela, še preden je bila vročena odgovorni osebi, na katero se odločba nanaša. To dejstvo pri komisiji vzbuja dvom o tem, da gre pri tem v prvi vrsti za skrb varovanja osebnih podatkov, ne pa za nasprotovanje delu komisije na področju transparentnosti poslovanja javnega sektorja. Štefanec je ob tem spomnil še na dejstvo, da je komisija pred objavo omenjenih podatkov v Supervizorju marca lani omogočila dostop do testne aplikacije informacijskemu pooblaščencu, ki po njenem pregledu ni imel pripomb.