Za otroke gre?

Če kdaj, me je danes sram, da sem Slovenka. Pretresel me je zapis o učiteljih na Gimnaziji F. Prešerna v Kranju.

Danes v tej naši ljubi državi lahko prosperirajo lopovi, fašisti, nesposobneži, »kleni« Slovenci in Slovenke, omejeni v svojem prostoru, v svojem malem umu, ozkosti gledanja in razmišljanja in nerazumevanja drugačnosti.

Glede na to, da tudi sama delam v javni upravi, v šolstvu, si mislim, da bi se tudi na naši šoli lahko zgodila podobna situacija kot tista v Kranju z namestitvijo šestih otrok v dijaški dom.

Dragi kolegi Gimnazije F. Prešerna v Kranju: Vas ni sram odrekati gostoljubnost oziroma pomoč otrokom, ki niso nič krivi za nastalo situacijo? Ali res niste, kot profesorji in učitelji, zmožni stopiti iz svojih okvirjev in se postaviti v situacijo, v kateri so se znašli otroci? Ali res ne znate razmišljati, kako bi se počutili vaši otroci, če jih ne bi nihče vzel pod svoje okrilje in jim skušal pomagati? Vprašajte svoje otroke, kaj si o tem mislijo.

In glede na to, da ste profesorji in učitelji, me je kar groza pomisliti na dijake vaše šole, ko rabijo pomoč. Ali pogledate proč, ko se kak slovenski ali ne-slovenski otrok/dijak znajde v težavah? Ko ima težave doma ali v šoli, kjer ga okolica zaradi drugačnosti ne sprejme? Ali imate same idealne slovenske otroke?

Kam gre naša država, naš svet? In kakšni bodo naši otroci, ko odrastejo?