Darja Kocbek

 |  Svet

Zakaj imajo ZDA zdaj kar naenkrat socialiste?

© Tomaž Lavrič

Nemški sociolog Werner Sombart je leta 1906 napisal esej Zakaj v ZDA ni socializma, v katerem je skušal pojasniti, zakaj so ZDA edina industrializirana demokracija, kjer se ni razvilo širše socialistično gibanje. Danes je treba postaviti drugačno vprašanje: Zakaj so socialisti v ZDA, kdo so ljudje, ki so se zdaj kar naenkrat imajo za socialiste, od kod so prišli, kaj mislijo s socializmom, v Guardianu piše Harold Meyerson.

Kampanja demokratske stranke za predsednika ZDA Bernarda Sandersa je pokazala, da je mnogo demokratov pripravljenih glasovati za kandidata, ki se razglaša za demokratičnega socialista, še bolj pomembni so demokrati, ki zase pravijo, da so socialisti. Pred strankarskimi volitvami v Iowi je po anketah 40 odstotkov članov demokratske stranke trdilo, da so socialisti, po anketi Boston Globe je na večer strankarskih volitev v New Hampshiru 31 demokratov trdilo, da so socialisti. Med mlajšimi od 35 let se je za socialiste razglašala več kot polovica demokratov. V Južni Karolini je anketa Bloomberga pokazala, da se ima za socialiste 39 odstotkov demokratov.

Pozitivnega mnenja o socializmu nimajo samo podporniki Bernarda Sandersa. Med demokrati v Južni Karolini je delež tistih, ki se imajo za socialiste, za 13 odstotkov višje od deleža tistih, ki so volili za Sandersa. Anketa, ki jo je novembra objavil New York Times, je pokazala, da ima 56 odstotkov demokratov vključno z 52 odstotki podpornikov nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, pozitivno mnenje o socializmu. Sanders ni prepričal mladih, naj podprejo socializem, oni so ga podpirali že, preden je lani začel kampanjo za predsednika ZDA. To je pokazala podpora gibanju Okupirajmo Wall Street, pa tudi podpora gibanju za minimalno plačo 15 evrov na uro.

Čeprav v nobeni anketi Američani niso odgovarjali na vprašanje, kaj je zanje socializem, je mogoče reči, da socializma ne postavljajo proti militantnemu liberalizmu, saj hkrati ko raste število ljudi, ki se imajo za socialiste, raste tudi število tistih, ki se imajo za liberalce. Padec komunizma, kakršnega je imela nekdanja Sovjetska zveza, je mladim Američanom omogočil, da se identificirajo s socialno demokratskimi narodi Zahodne Evrope.

Glavni razlog za to, da so Američani začeli podpirati socializem, pa je popolna nefunkcionalnost sodobnega ameriškega kapitalizma, ki je v zadnjih 35 letih ustvaril rekordno neenakost, zmanjševanje srednjega razreda, slabe perspektive za mlade.

Catherine Rampell v Washington Postu razlaga, da mladi podpirajo Sandersa zaradi socializma, saj za današnjo mladino, ki ni živela v času hladne vojne, socializem nikoli ni bil umazana beseda. Ti ljudje socializem razumejo kot napredne, egalitarne, relativno dobro delujoče skandinavske države, zanje socializem niso avtokrati, ki pustijo svoje ljudi stradati.

Na trg dela so današnji mladi prišli v času, ko je nebrzdan kapitalizem povzročil krizo svetovnega gospodarstva. Tudi to je najbrž eden od razlogov, zakaj bolj podpirajo socializem kot kapitalizem. Ne podpirajo samo socialističnih sloganov Bernarda Sandersa, ampak tudi socialistične ideje.

The Nation vidi enega od pomembnih razlogov za to, da milijoni Američanov danes podpirajo socializem, tudi v vedno več primerih demokratičnega lastništva po vsej državi. Skupnosti v Philadelphiji, Pittsburghu in Santa Feju ustanavljajo banke v občinski lasti. V Boulderju v Coloradu je aktivistom za boj proti podnebnim spremembam uspelo izbojevati zmago nad zasebnimi podjetji in lokalne storitve prenesti v občinsko last. Okrog 450 skupnosti je vzpostavilo internetne sisteme v lasti občin, večinoma jim je to uspelo kljub močnemu uporu korporacij. Oblasti v 17 zveznih državah v ZDA so v zadnjih letih sprejele zakonodajo, ki omogoča vzpostavitev javnih bank.

Nobena od omenjenih pobud še nima večjega vpliva v ZDA, so pa primeri, ki nakazujejo, kakšen bi lahko bil nov gospodarski sistem v državi. Mnogi Američani, tudi tisti, ki se imajo za konservativce, takšne ideje podpirajo. Bistvo javnega lastništva je ves čas bistveno širše kot uporaba dobičkov za socialne namene. Javnim podjetjem recimo ni treba rasti, da bi izpolnila zahteve finančnega središča Wall Street po vedno višjih dobičkih. To je alternativa sedanjemu modelu, katerega osnova je »rast za vsako ceno«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.