Tjaša Kosar

 |  Svet

“Epidemija samomorov avtohtonih Avstralcev je posledica kolonizacije”

© Wikimedia

Decembra je Avstralijo pretresel samomor najmlajše aboriginske deklice, ki si je vzela življenje. Stara je bila zgolj deset let. 95 odstotkov Aboriginov oz. prvih prebivalcev Avstralije prizadane samomor v družini. Verjetnost, da ga bo storil nekdo iz avtohtone skupnosti, je šestkrat večja od ostalih prebivalcev. Regija beleži najvišje statistike med mladimi na svetu. A ne gre za osamljen primer Avstralije, saj enake vzorce med avtohtonimi prebivalci beležijo v mnogih skupnostih po svetu, ki so bile kolonizirane. Porast beležijo med kanadskimi Inuiti, avtohtonimi prebivalci ZDA in med Maori na Novi Zelandiji. V kanadski skupnosti Manitoba pa so razglasili izredno stanje po šestih samomorih v zadnjih dveh mesecih in 140. poskusih v samo zadnjih dveh tednih, je prejšnji teden poročal Canadian Press.

Gre za eno izmed najmlajših oseb, ki so storile samomor na zahodu Avstralije, kmalu za enajstletnim aboriginskim fantom. Med letoma 2010 in 2015 je bilo več samomorov kot prej v celotnem desetletju, navaja poročilo januarskega ocenjevanja skupine za preprečevanje samomorov Aboriginov. Samomor je na prvem mestu povzročitelja smrti aboriginskih otrok do 14 let in drugi v skupini do 35 let, pravijo statistike.

V jeziku Aboriginov beseda samomor ne obstaja, v porastu jih beležijo od leta 1960 naprej, danes pa je vsakdanji del njihovih skupnosti, kar povzroča domine novih samomorov. Tradicionalni pogrebi trajajo tudi po več dni, otroci pa vidijo, da največ pozornosti dobijo, ko umrejo, kar v dejanje zapelje vedno več mladih.

So posledica močnega vpliva preteklih izkušenj, travm generacij, ki so izkusile vojno, pokole in genocid ter akutne revščine, zanikanih pravic in tretjerazrednega, rasističnega obravnavanja.Veliko avtohtonih prebivalcev je doživelo hude travme, ko so bili zlorabljeni kot otroci v misijah, potem, ko so bili ukradeni in so izgubili svoje domove, bolečina pa jih preganja skozi vso odraslost, pišejo na Creative Spirits. Mladi Aborigini pogosto storijo samomor zaradi zlorabe drog, psihoz in pomanjkanja samozavesti, edini občutek moči, ki ga imajo, je odločitev o svojem telesu in življenju.

“Ko sem prebirala dokumente lastne aboriginske družine, sem ugotovila, da so voditelje morali prositi za dovoljenje za obisk vsakega drugega kraja, dovoljenje, da so sploh lahko delali in tako dalje, kot da bi bili na pogojni izpustitvi po izpustitvi iz zapora. Če si temu oporekal, so te odpeljali v misijon, rezervat, celo ven iz države," je dejala profesorica Pat Dudgeon, ki je na čelu nacionalnega združenja Aboriginov in prebivalcev Torres Strait otokov za mentalno zdravje, na avstralskem omizju, o katerem je poročal Guardian.

Dr. Norm Sheehan, profesor na Swinburne University of Technology epidemijo samomorov vidi kot neposredno posledico kolonializma: “Kolonializem je skupek idej, ki še vedno živi v različnih oblikah kot ideologija. Samomorilne misli izhajajo iz občutkov izolacije v rasistični klimi in kulturi obrekovanja. Če ste diskriminirani na podlagi rase, ki ima neverjetno potujitveni učinek na ljudi, je to zelo močan stresor v življenju ljudi, nekateri pravijo, da je v takem primeru samomor protest, politično dejanje." Meni, da so kolonizirani prikrajšani pozitivne samopodobe, kar je ključna izkušnja Aboriginov. “Debeli otroci, ki jih zastrašujejo v šoli, imajo velik odstotek možnosti, da se bodo samopoškodovali in naredili samomor, saj so v svoji okolici obravnavani na specifičen način, zaradi nečesa, česar ne morejo spremeniti. Enako je z Aborigini ali ljudmi temnejše barve kože po vsem svetu. Družba se do njih vede na način, kot se, ki ni nikakor povezan z njihovo moralo ali inteligenco in se jih uporablja zgolj zato, da se jih diskriminira. Takšna zloraba moči jih močno zaznamuje in je uničujoča osebna izkušnja, še posebno, ko se na to nihče na odzove", je povedal.

Ironično je, da porast samomorov skupin avtohtonih prebivalcev po svetu v velikem številu beležijo v zadnjih desetletjih, ko so ti dobili več pravic in priznanje za pretekle krivice. Profesor Tatz iz Australian Natinal University je namenil veliko let raziskovanju in razumevanju, zakaj so Aborigini začeli delati samomore v zadnjih desetletjih, ko se jim je življenje izboljšalo. Ena od njegovih teorij je, da se je to začelo dogajati zaradi procesa "deinstitucionalizacije" in umika struktur iz koloniziranih skupnosti. Njegova knjiga Aboriginski samomori so drugačni navaja, da v procesu "dekolonizacije" Aborigini niso bili usposobljeni za soočanje s svojo novo avtonomijo, po tem, ko so 200 let morali živeti po "belih pravilih", kar potrjujejo tudi statistike po koncu segregacije v Južni Afriki.

Profesor Martin Graham iz Univerze v Queenslandu, ki kot psihiater raziskuje samomore že več kot 20 let in velja za enega  največjih avstralskih strokovnjakov, verjame, da so prevladujoči pogledi zahodne medicine "preveč poenostavljeni" in nezadostni pri razlagi samomorov na splošno. "Mislim, da bi lahko navedli več razlogov - klasično belo avstralsko razumevanje bi bilo, da so to depresivni posamezniki, ki so utrpeli neko izgubo in si ne znajo najti pomoči ali pa zlorabljajo zdravila in droge . Gre za globok občutek žalosti in dolgočasja, še bolj pa občutka "neduha", ki se nanaša na izgubo zemlje, kulture, jezika in občutka, da se proti temu nič ne da storiti," sklene profesor Graham.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.