EU je preložila glasovanje o podaljšanju dovoljenja za rabo pesticida glifosat

Francija, Švedska, Nizozemska in Italija so članice EU, ki so preprečile, da bi v EU v tem tednu še za 15 let podaljšali dovoljenje za rabo pesticida glifosat, za katerega je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ugotovila, da najbrž povzroča raka. Evropska komisije je predlagala podaljšanje dovoljenja, ker je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) novembra lani sporočila, da glifosat ne povzroča raka.

Evropska komisija zdaj lahko pripravi nov predlog, vendar Nizozemska po navedbah Guardiana zahteva, da je z odločitvijo o podaljšanju dovoljenja treba počakati, dokler prihodnje leto ne bo končana analiza o njegovi strupenosti. Če bo ta predlog upoštevan, bo dovoljenje za uporabo glifosata, ki ga pod blagovno znamko Roundup trži ameriška družba Monsanto, v EU poteklo konec junija.

Med članicami EU podaljšanje dovoljenja najbolj odločno zahteva Velika Britanija, Nemčija se je tokratnega glasovanja vzdržala, ker imata njeni ministrstvi za okolje in kmetijstvo o varnosti rabe glifosata različno mnenje.

Razkol med članicami EU glede te kemikalije je lani poleti povzročil poziv 96 vodilnih znanstvenikov evropskemu komisarju za zdravje Vytenisu Andriukaitisu naj ne upošteva mnenja agencije EFSA, ker njena analiza »ni kredibilna«. Monsanto pa v ZDA s tožbo spodbija poročilo agencije IARC.

Glifosat je po podatkih Spiegla najbolj prodajan pesticid na svetu. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) bo po poročanju Newsweeka približno leto dni po objavi poročila agencije IARC, da glifosat lahko povzroči raka, prvič na sploh začela analizirati ostanke glifosata v živilih, ki so na prodaj v ZDA.

V FDA pojasnjujejo, da do zdaj teh analiz v hrani niso izvajali, ker bi bile »metode, ki so na voljo, zelo drage in delovno intenzivne«. Zanje bi torej potrebovali preveč denarja in preveč ljudi. Ker so zdaj razvili »racionalnejše« metode za njegovo testiranje, bodo letos njegove ostanke med drugim analizirali v soji, koruzi, mleku in jajcih.

Po podatkih iz študije, ki jo je objavila revija Environmental Sciences Europe, da so kmetje do zdaj na polja poškropili 9,4 milijona ton glifosata, kar pomeni, da so povprečno na vsake 0,4 hektarja obdelovalne zemlje na svetu poškropili slabih četrt kilograma tega pesticida.