Nov odmeven primer dopinga – Šarapova priznala jemanje zdravila meldonium

Ruska teniška zvezdnica Marija Šarapova je prejšnji teden v javnosti priznala, da je v Melbournu padla na doping testu. Osemindvajsetletna Šarapova, ena izmed najbolje plačanih športnic na svetu, je razkrila, da je v zadnjih desetih letih jemala v športu po novem prepovedano zdravilo meldonium, ki se ga uporablja za zdravljene ishemične bolezni srca in preventivo pri sladkorni bolezni. Zdravilo, ki ga izdelujejo v Latviji, je Svetovna protidopinška agencija vzela pod drobnogled, potem ko je prišla na sled razkritjem, da bi lahko to zdravilo pomagalo pri hitrejši regeneraciji športnikov.

Učinkovine v tem zdravilu naj bi pripomogle k povečanju vzdržljivosti športnikov v vzdržljivostnih športih zaradi stimulativnega učinka na krvni obtok in s tem hitrejšo prekrvavitev telesa. Od 1. januarja je zato omenjena snov na prepovedanem seznamu v športu nedovoljenih snovi oziroma poživil, s čimer pa zvezdnica ni bila seznanjena oziroma tega ni vedela, kot je zatrdila v svoji obrambi. Svetovna protidopinška agencija Wada je od uvedbe zdravila na doping seznam potrdila že 99 pozitivnih testov, poroča The Guardian.

Britanski Times je poročal, da ne drži, da Marija Šarapova ne bi vedela za prepoved, saj naj bi bila njena ekipa opozorjena kar petkrat. Šarapova je zdravilo uporabljala 10 let, medtem ko naj bi normalen čas uporabe trajal 4-6 tednov. Prav tako je izjavila, da ni želela prikriti pozitivnega testa s hlinjenjem poškodbe, temveč se je raje odločila za soočenje z javnostjo, kar sproža dodatna ugibanja o tovrstnem postopanju Mednarodne teniške zveze ITF v podobnih primerih. 

O tovrstni praksi je recimo spregovorila tudi bivša francoska ministrica za zdravje in šport Roselyne Bachelot, ki pravi, da je stalnica, da se takšni (zvezdniški) tenisači sklicujejo na poškodbe in se tako za nekaj mesecev umaknejo. Ob tem je obtožila tudi španskega teniškega igralca Rafaela Nadala, ki je obtožbe ostro zanikal, obenem pa v njegovi strokovni ekipi razmišljajo o tožbi.

Sodelovanje s Šarapovo sta sicer že preklicala ameriški globalni proizvajalec športne opreme Nike in švicarski proizvajalec prestižnih ur Tag Heuer. »Z veliko žalostjo in presenečenjem spremljamo razvoj dogodkov in novice, povezane z Marijo Šarapovo. Odločili smo se, da začasno prekinemo naše sodelovanje s Šarapovo, dokler traja preiskava,« so v uradni izjavi za javnost sporočili predstavnike družbe Nike. Šarapova je le v minulem letu z donosnimi sponzorskimi pogodbami o trženju svojega imena in priimka ter podobe zaslužila več kot 20,8 milijona evrov. Leta 2014 je denimo z nagradami ob turnirskih zmagah in ostalih uspehih na igriščih zaslužila več kot šest milijonov evrov. Vrednost osemletne pogodbe Šarapove z Nikom znaša več kot 63 milijonov evrov, ob tem pa ima ruska zvezdnica še številne druge sponzorske pogodbe.

Afera je nov udarec za moderni šport, v katerem športniki ob tako visokih sponzorskih pogodbah in v želji po boljših dosežkih posegajo po različnih učinkovinah. O snoveh, ki spadajo na dopinški seznam in so prosto dostopne na trgu, smo se v Mladini daljnega leta 2001 pogovarjali s trenerjem in biologom Srdjanom Djordjevićem: »Vse, kar najdejo pri športnikih, je del neke normalne medicine in farmakologije, ki je javno priznana. Vendarle imajo športniki določene restrikcije in nekaterih snovi ne smejo uživati. Ena od definicij dopinga je, da je to uživanje učinkovin ali uporaba metod, ki dajejo neetično prednost tistim, ki to počnejo.«

Avgusta lani pa smo na Mladini pisali o dopinški aferi v atletiki in o tem, da je Nemška televizija ARD v sodelovanju z britanskim tednikom Sunday Times v dokumentarnem filmu razkrila, da naj bi vsak tretji dobitnik medalje na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu med leti 2001 in 2012 v svoji karieri jemal poživila. Deset nosilcev medalj z londonske olimpijade leta 2012 naj bi oddalo vprašljive krvne vzorce. Med tekači na dolge proge in maratonci so bili pri 800 posameznikih izsledki (zelo) sumljivi.

Preberete pa si lahko tudi o uporabi prepovedanih snovi pri neprofesionalnih športnikih, o čemer je v Mladini pisal Staš Zgonik.