Igor Mekina

 |  Družba

Begunci s "človeško verigo" uspešno prebili makedonsko mejo

Begunci na grško-makedonski meji

Begunci na grško-makedonski meji
© WikiCommons

Okoli dva tisoč beguncev, ki so jih ukrepi slovenske vlade ter ostalih balkanskih držav začasno ustavili na poti proti drugim evropskim državam, je po več urah hoje uspelo najti mesto, preko katerega so se nato uspeli prebiti v Makedonijo. Begunci so blizu grškega mesta Hamilo morali pri tem prekoračiti reko, mnogi med njimi pa so v rokah nosili svoje otroke. Begunci so pri tem naredili "človeško verigo" in z njeno pomočjo prekoračili grško-makedonsko mejo. Makedonske oblasti zatrjujejo, da jih je bilo "samo nekaj sto" po ocenah Reutersovega fotografa pa jih je bilo okoli dva tisoč. Grški in mednarodni prostovoljci so jim pomagali z vrvmi. Na drugi strani meje so jih pričakali makedonski vojaki in policisti ter s tovornjaki odpeljali v notranjost nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.  

Tiskovna predstavnica makedonskega notranjega ministrstva je dejala, da je Makedonija "sprejela ukrepe za vrnitev skupine v Grčijo" ter da sta "vojska in policija okrepili varnost na meji na kritičnih točkah." Vendar ima Makedonija enak problem kot Slovenija. Deli meje so sicer "zavarovani" z bodečo žico ali panelnimi ograjami. Tam, kjer mejo predstavljajo naravne ovire, kot so reke in planine, pa "tehničnih ovir" ni. In tudi kadar so postavljene, to seveda ne pomeni kakšne posebne zaščite, saj se jih zmeraj da tako ali drugače prerezati, še posebej, če jih nihče ne varuje. vendar pa takšni prehodi niso nenevarni niti za begunce.

Makedonsko notranje ministrstvo je namreč danes hkrati sporočilo, da so blizu grške meje, po nekaj dnevih hudih nalivov, našli dva utopljena moška in eno utopljeno žensko. Zelo verjetno gre za begunce, ki so želeli ilegalno vstopiti v Makedonijo. Makedonija je namreč svoje meje zaprla 9. marca letos, takoj zatem, ko je to storila Slovenija. V tem trenutku je zato v Grčiji že okoli 40.000 beguncev, medtem ko so centri za nameščanje beguncev v Makedoniji, Srbiji, Hrvaški, Sloveniji in Avstriji večinoma prazni. Samo na Šentilju lahko na primer v nekaj urah uredijo vse kar je potrebno za okoli 12 000 beguncev, vendar šotori z avstrijske in slovenske strani sedaj samevajo.

Zapiranje meja na "balkanski poti" je po oceni predstavnice UNHCR za Makedonijo begunce prisililo "v iskanje skrajnih rešitev", saj so zaradi zapiranja meja postali "obupani in frustrirani." O novem načrtu omejevanja prihodov beguncev v Evropo naj bi na še enem vrhu EU - Turčija v Bruslju sicer razpravljali ta petek. Po tem načrtu naj bi Turčija sprejemala begunce, ki bodo vstopili v Grčijo, v zameno za to pa bi lahko v države EU iz Turčije vstopalo enako število državljanov Sirije. Turčiji je obljubljena tudi ukinitev vizumov, povečana finančna pomoč v višini dodatnih 3 milijard dolarjev in pospešena pogajanja o vstopu v EU.

Medtem pa je bila odločitev Slovenije, ki so jo podprle tudi države na "balkanski poti" EU že doživela kritike. Predvsem s strani Grčije in Nemčije. nemška kanclerka Angele Merkel je dejala, da zapiranje meja ni "niti vzdržno niti trajno", grški predsednik vlade Aleksis Cipras pa je ocenil, da EU, "če se bo nadaljevalo tako, nima prihodnosti." V nasprotju s tem se je na Twitterju odzval predsednik EU Donald Tusk, ki je pozdravil odločitev o zapiranju "balkanske poti", takoj po sporočilu predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, da "balkanska pot ne obstaja več" Tusk je to odločitev označil "ne kot vprašanje enostranskih dejanj, pač pa kot skupno odločitev EU28". Cipras mu je na to odgovoril, da bi Tusk moral "svoje napore usmeriti v uresničitev skupnih odločitev in ne v opogumljanje tistih, ki jih ignorirajo."

Pri tem je očitno kritiziral predvsem Slovenijo. Svet EU namreč na zadnjem vrhu dejansko sploh ni sprejel odločitve o "zaprtju" balkanske poti - Nemčija je namreč vztrajala, da se ta beseda sploh ne uporabi v skupni izjavi -kjer je dejansko ni. In tako je Slovenija s svojo odločitvijo dejansko "prehitela" skupno odločitev vseh evropskih držav, zaradi česar Ciprasova kritika ni neupravičena. Avstrija je namreč res prva uvedla "meje" pri dnevnem in celo "urnem" prehajanju meje, podobno kot Nemčija, vendar je bila šele Slovenija tista, ki je kot prva odločila, da bo ponovno "uvedla" oziroma pričela izvajati Dublinsko uredbo, ki jo je Nemčija de facto suspendirala lani poleti.

Nemška kanclerka j kmalu za tem dejala, da je zapiranje meja, ki ga je v tej fazi sprožila Slovenija, "v težak položaj spravilo Grčijo", to pa je privedlo do (delno upravičenih) kritik slovenskega predsednika vlade na račun nenačelnosti Nemčije. Sicer pa je nekaj podobnega kot Merklova zapisal tudi nemški podkancler Sigmar Gabriel, ki je dejal, da so v Nemčiji "nekateri prikrito navdušeni, da balkanske države ... za Nemčijo opravljajo umazano delo," vendar jim te njihove akcije "dolgoročno ne bodo pomagale." Preboj makedonsko-grške meje to dokazuje. Zato sploh ni jasno, zakaj Slovenija ni raje počakala na morebitno nemško ali avstrijsko zaporo meje in s tem odgovornost za takšen razvoj položaja prepustila tem državam, pač pa je ravnala kot prva in dejansko enostransko določila "skupno evropsko politiko." Istočasno pa ima seveda tudi rešitev, za katero se zavzema Angela Merkel in vključuje dogovor s Turčijo vrsto dodatnih težav, predvsem glede spoštovanja mednarodnega prava in pravic beguncev. Vendar to ni izgovor za nespametno in očitno zelo kratkovidno politiko slovenske vlade, ki bo zgolj še dodatno povečala trpljenje beguncev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.