Turčija: napad na medije v senci dogovora z EU

Medtem ko Turčija z udobnega pogajalskega položaja na vrhu EU dviguje svoje zahteve in za zaustavljanje beguncev na poti proti EU zahteva vse večje koncesije, turški predsednik Tayyip Erdogan ugoden mednarodni položaj svoje države izkorišča tudi za brutalen napad na svobodo govora. Država je tako v Turčiji že prevzela upravljanje doslej najpomembnejšega časnika Zaman, ki ga bodo v necenzurirani obliki odslej tiskali le še v Nemčiji, na enak način pa je država prevzela tudi nadzor nad neodvisno medijsko agencijo Cihan. V Zamanu so na primer oblasti imenovale nove člane upravnega odbora Feza Media skupine, ki je lastnica časnika, policija pa je nasilno vstopila v prostore časnika na podlagi odločbe sodišča, ki odreja, da je medijska skupina po novem pod državno upravo. Kmalu zatem je bil odpuščen odgovorni urednik časnika Abdulhamit Bilici.

Do teh dogodkov pa je prišlo le malo zatem, ko je turško Ustavno sodišče razsodilo, da sta bil pripor in pregon glavnega urednika časnika Cumhriyet Can Dundar in novinarja Erdema Gula nezakonita. Časnik je namreč že pred časom objavil podatke o vmešanosti turških tanih služb v preprodaje orožja upornikom v Siriji. Turški predsednik Tayyip Erdogan je nato turško Ustavno sodišče obtožil, da "krši Ustavo", novinarsko razkrivanje nezakonitosti označil kot "izdajo" ter napovedal protiukrepe. "Ustavno sodišče krši Ustavo in ne jaz. Oni se imajo za najvišje sodišče, gre pa za napačen korak našega pravosodja. Sojenje ni končano, oni pa so se vmešali. To ni navaden incident, pač pa vohunstvo - poskus razkrivanja nacionalne obveščevalne organizacije in njenega odnosa do sirskih Turmenov. Tisti, ki so to poskusili storiti - vojaške osebe, tožilci - so sedaj vsi v zaporu. Govorijo pa nam o kršitvi svobode govora. Ali mediji lahko delajo, karkoli želijo?" je dejal turški predsednik.

Turški novinar Emre Soncan iz časnika Zaman je dejal, da je bil ta časnik še edini večji mediji, ki si je upal kritizirati represivno oblast turškega predsednika Erdogana. Dejal je, da novinarji Zamana ne bodo izdali svobode izražanja ter ne bodo sodelovali z novo upravo. "Reči moram, da je to na žalost konec demokracije v Turčiji in zato mi je zelo žal. Včerajšnji dan je bil sramota za turško demokracijo, za vladavino prava, za svobodo govora. V zadnjem mesecu dni se je predsednik Recep Tayyip Erdogan podal v dušitev vseh kritičnih medijev v Turčiji. Najprej so pred nekaj meseci oblasti najprej zaplenile časopise in TV kanale medijske skupine Ipek, prav tako pomembne medijske skupine v Turčiji. Zatem so kritične TV kanale izključile iz satelitov, včeraj pa so zaustavili najbolj prodajan dnevni list Zaman," je dejal Soncan.

Vse to pa se zelo predvidljivo in načrtno dogaja v trenutku, ko se EU s Turčijo dogovarja o brezvizumskem režimu, pospešitvi pogajanj o pridružitvi EU ter povečanju že dogovorjene pomoči za reševanje begunske krize na skupno več kot šest milijard evrov. Redakcija Zamana se je zato odločila, da odpor avtokratski oblasti turškega predsednika začasno vodi - kar iz Nemčije. Odgovorni urednik Zamana "v eksilu" Suelejman Bag je dejal, da tiskana izdaja Zamana iz Nemčije "nima nič skupnega z Zamanom v Turčiji, ki je bil nasilno prevzet s strani države." "Tiskali bomo neodvisno izdajo. Še vedno se nismo odločili, kako bomo to storili. To je za nas nov izziv," je dejal urednik. Sicer pa je imel doslej "Zaman Almanya" oziroma nemška izdaja časnika okoli 14.300 naročnikov. Neodvisna je tudi angleška izdaja časnika.

Že v ponedeljek sta se obe izdaji bistveno razlikovali. Medtem ko je "državni" Zaman že pel hvalnice oblasti je nemška različica izšla s črno naslovnico in napisom "Ustava je suspendirana." Časnik je poročal tudi o protestih zoper prevzem časnika v Istanbulu in njihovem nasilnem razbijanju v Istanbulu. Zaman Almanya je objavil tudi sliko ženske z okrvavljenim obrazom ter članke, ki kritizirajo evropske države zaradi njihovega "molka" zaradi kršitev človekovih pravic v Turčiji. V "državnem" Zmanu pa so namesto tega objavili zgodbo o novem mostu, ki bo zgrajen čez Bospor, več pohval režimu ter zgodbo o pogrebih "mučenikov", ki so umrli v vojaških operacijah zoper Kurde v jugovzhodni Turčiji.

Napad turške oblasti na svobodo medijev v Turčiji so že ostro kritizirale organizacije za zaščito človekovih pravic tako v Turčiji kot v Evropi. "Tisti, ki se želijo pridružiti Evropski Uniji morajo spoštovati svobodo tiska in tolerirati kritike," je dejal vodja nemških Zelenih Cem Oezdemir, ki je prav tako potomec imigrantov iz Turčije. Nemški minister za zunanje zadeve Frank-Walter Steinmeier je bil precej blažji. Dejal je, da dogajanje v Turčiji spremljajo "z zaskrbljenostjo" ter da se morajo "s Turčijo pogovoriti o njihovi interpretaciji in razumevanju državljanskih pravic in svoboščin." Ankara namreč svoje akcije opravičuje kot ravnanje zoper "nezakonite finančne transakcije" zoper "Gulenistično teroristično skupino", ki naj bi jo vodili nekateri turški politiki. Časnik Zaman naj bi namreč bil povezan z v ZDA živečim turškim klerikom Fethullahom Gulenom, ostrim kritikom Tayyipa Erdogana, ki je v Turčiji na "terorističnem seznamu" vlade. O ravnanju Turčije naj bi se s turškim predsednikom vlade pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ker pa države EU istočasno sklepajo pomembne dogovore s Turčijo je tudi to naletelo na ostre kritike turških novinarjev, predvsem tistih, ki delajo za turške medije, ki izhajajo v tujini in niso pod nadzorom turških oblasti. Evropski "uspešen" dogovor s Turčijo ima zato očitno svojo nepričakovano "kolateralno žrtev" v Turčiji - svobodo govora.