Obama, prvi ameriški predsednik, ki je po letu 1928 obiskal Kubo

Barack Obama je po letu 1928 prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Kubo. Če je bila obisku naklonjena otoplitev zunanjepolitičnih odnosov, pa mu je blo manj naklonjeno vreme, saj je Obamo v Havani pričakal dež, zaradi česar je srečanje z osebjem ameriškega veleposlaništva prestavil v svoj hotel. Malo krajši je bil tudi sprehod po stari Havani, kjer je prva družina ZDA večerjala v zasebni restavraciji. Na kubanskem letališču ga je v deževnem vremenu pričakala vladna delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Bruna Rodrigueza. S kubanskim predsednikom Raulom Castrom se je Obama srečal šele kasneje, z nekdanjim revolucionarnim voditeljem Fidelom Castrom pa se ne bo sestal. 

Vse od leta 1961, ko sta državi prekinili diplomatske odnose zaradi revolucije na Kubi leta 1959, si obiska, kot je Obamov, ni bilo mogoče zamisliti. Zadnji ameriški predsednik na Kubi je bil Calvin Coolidge leta 1928. Obama je osebju veleposlaništva, ki so ga odprli julija lani, glede na poročila dopisnikov Bele hiše, ki ga spremljajo na zgodovinskem obisku, povedal, da je Coolidge potoval tri dni z bojno ladjo. Obama je za let do Havane iz Washingtona potreboval le tri ure, kar je malo glede na to, da morajo posebna vojaška letala iz Fort Lauderdala na Floridi leteti v ameriško vojaško bazo Guantanamo več kot štiri ure.

Letalo Air Force One je imelo namreč dovoljenje za pot brez velikega ovinka, ki ga morajo narediti letala do ameriškega Guantanama, da se izognejo sestrelitvi. S posebnim letalom so na obisk pripotovali še številni poslovneži, kongresniki in novinarji ter drugi spremljevalci.

Predsednik ZDA se je potem s prvo damo Michelle ter hčerama Malio in Sasho odpravil do havanske katedrale, kjer jih je sprejel kardinal Jaime Ortega, s pomočjo katerega sta se državi leto dni na skrivaj pogajali o otoplitvi odnosov, preden sta decembra lani Obama in Castro izmenjala zapornike in nove odnose tudi uradno naznanila svetu. Pred katedralo se je Obama nato rokoval z ljudmi iz množice, ki se je zbrala, da ga pozdravi.

Nekaj ur pred Obamovim prihodom je na ulicah Havane potekal zdaj že tradicionalen nedeljski ritual demonstracij dam v belem, to je mater in žena političnih zapornikov na Kubi. Policija jih je nekaj aretirala in jih bo kot ponavadi verjetno čez nekaj ur spet izpustila. Do naslednje nedelje oziroma do takrat, ko na Kubi več ne bo političnih zapornikov.

Obama in Castro sta pred 15 meseci naznanila pot k normalizaciji odnosov, ki so se z odprtjem veleposlaništev in ukrepi Obame precej izboljšali, vendar pa glavna ovira - ameriški embargo proti Kubi - ostaja in odpravi jo lahko le kongres. Kuba zahteva tudi vrnitev Guantanama, ki ga ameriška vojska zaseda vse od leta 1903.

Odnosi so se doslej že krepko izboljšali. Obama je Kubo črtal s seznama držav podpornic terorizma ter s seznama držav s slabo pristaniško varnostjo. Američani lahko z obiska Kube prinesejo domov za do 400 dolarjev vredno blago, od tega za do 100 dolarjev cigar in ruma. Američani za pot na Kubo ne potrebujejo več posebnega dovoljenja, temveč lahko povedo, da gredo na izobraževalni obisk in potem vseeno uživajo kot turisti, čeprav so turistični obiski uradno še vedno prepovedani.

Obnavlja se poštna povezava, prav tako redne zračne povezave, kmalu bo med državama tudi redna trajektna zveza, potniške ladje čakajo le še na dovoljenje Kube, odpravljena je finančna blokada Kube, ki lahko spet opravlja mednarodne transakcije. Kubanci lahko v ZDA delajo in služijo denar brez prej obveznega začetka imigracijskega postopka, odpira se prva ameriška tovarna traktorjev na Kubi, ameriška podjetja lahko izvažajo gradbeni material in kmetijsko opremo.

Kubanski Američani lahko domov na otok pošljejo do 2.000 dolarjev na vsake tri mesece in ne več le 500, podjetje Airbnb pa lahko organizira prenočevanje Američanov pri kubanskih zasebnikih.

O spreminjanju razmer na kubi smo pisali tudi v zadnji številki Mladine. V članku z naslovom Zadnja priložnost, amigo, Jochen-Martin Gutsch (Der Spiegel) piše o želji ogleda socializma, preden bo izginil. Ta teden bodo tam namreč nastopili tudi legendarni britanski rockerji The Rolling Stones. 

"Ko sem prvič videl Kubo, sem bil star približno 12 let, bilo je v osemdesetih letih. Sedel sem v učilnici v šoli v Vzhodnem Berlinu in opazoval politični zemljevid sveta, ki je visel poleg table. Na njem je bil svet lepo razdeljen na rdečega in modrega. Rdeča barva je predstavljala socialistični tabor, modra pa kapitalističnega. Rdeči se je uspelo prebiti celo prek Atlantskega oceana do Amerike, v temno srce imperializma. Učitelj je ponosno pokazal na majhen rdeč madež tik pred Miamijem: Kuba. Tam so živeli naši socialistični bratje. Na Karibih ... " Članek si lahko v celoti preberete na tej povezavi.