Poziv za razkritje finančnih manipulacij, ki so škodile Alpini

V javnosti se je pojavil poziv glede žirovskega podjetja Alpina, ustanovljenega leta 1947. V njem podpisniki poudarjajo, da Alpina (za razliko od nekaterih drugih slovenskih podjetij) ni razvojno zaostala in ni socialni problem. Dodajajo, da se vseeno premalo upošteva razvojni potencial mednarodno priznanega jedra Alpine v Žireh. Obenem pa opozarjajo, da je potrebno razkriti doslej prikrito ozadje finančnih manipulacij. Po njihovem so namreč prav te povzročile "največjo škodo zdravim razvojnim ambicijam Alpine".

"Alpina so Žiri in Žiri so Alpina. To je bila osrednja žirovska enačba v drugi polovici 20. stoletja. Zgodba, ki je v njej zajeta, pa ni le žirovska, je tudi slovenska in globalna. Skupina Alpina ima danes poleg osrednje tovarne in sedeža v Žireh še dve tovarni v Bosni in po eno v Romuniji in na Kitajskem. V skupini je več kot 1.500 zaposlenih, v Žireh samo še 355. Ko je bila Alpina v vseh ozirih največja, sredi osemdesetih, je bilo v njej zaposlenih skoraj 2.000, na žirovski lokaciji pa več kot 1100 (1986). Vodil jo je Tomaž Košir, za svoje delo je prejel nagrado GZS. Sledila so leta uspešnega prilagajanja razpadu jugoslovanskega trga in selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. V Alpini so že večkrat naredili tisto, kar naj bi po nalogi sedanjega lastnika in po veleumnih nasvetih pregrešno drage nemške svetovalne družbe Admetam storili zdaj – »prestrukturirali« proizvodnjo in zmanjševali število zaposlenih," so zapisali v javnem pismu.

V besedilu trdijo, da je glavni problem Alpine v tem, da jo je država leta 2006 prodala anonimni tajkunski združbi. Še zdaj se javno ne ve, kdo so bili njeni glavni akterji, skrivali so se najprej pod imenom Infond Holding 2, potem pod Alpina Holding d. d., Ljubljana, pojasnjujejo: "Bistvo je v tem, da niso imeli svojega denarja, zato so Alpino plačali s krediti. Ko so ti po letu 2008 postali predragi, jih niso mogli vračati, zato so Alpino še dodatno zadolžili, jo skoraj povsem izčrpali, razprodali njeno premoženje ali pa ga spravili pod hipoteko. V takem slabem stanju je prešla 2015 v premoženje slabe banke (DUTB). Ta je v Žiri poslala direktorico, ki o čevljarstvu ni vedela nič, zato so ji za pol leta najeli nemške svetovalce, ki že tako prezadolženo podjetje stanejo okrog 77.000 evrov mesečno. Proizvajajo nasvete, ki jih zaposleni v Alpini že dolgo poznajo in bi jih lahko direktorici posredovali brezplačno. Ko se je sestala z županom in direktorji drugih podjetij v Žireh, jim je ravnodušno povedala, da je prišla Alpino »samo našminkat« za naslednjo prodajo."

Podpisniki so prepričani, da je po 70 letih Alpina tudi danes še vedno zgodba o uspehu - zgodba o desetinah milijonov čevljev, ki so jih kupovali in nosili po vsem svetu, zgodba o slovenskih alpinistih, ki so se v čevljih Alpine leta 1979 prvič povzpeli na Everest, zgodba Petre Majdič med dramatičnim olimpijskim tekom v Calgaryju 2010, zgodba smučarskih tekačev, ki so v čevljih Alpine na olimpijadi v Sočiju 2014 osvojili 36 medalj, ... in nenazadnje zgodba tisočev zaposlenih po vsem svetu, katerih preostanek bi rad še naprej razvijal, izdeloval in prodajal čevlje. Tudi na prvotni lokaciji v Žireh.

Pobudnik zapisa v podporo Alpini so v Žireh ali po svetu živeči Žirovci in s krajem še drugače povezani izobraženci, gospodarstveniki, politiki, umetniki, športniki in drugi javni delavci, ki trdijo, da tokra nastopajo skupaj, "ne glede na nazorske in politične razlike". Vlado, še zlasti pa DUTB in njenega direktorja Imreja Balogha, pozivajo, da bolj upoštevajo tudi izkušnje Žirovcev, ki so svoje poglede na načrt reševanja Alpine podkrepili z 52 argumenti. 

Podpisniki so v abecednem redu navedeni spodaj:

Manca Ahlin, arhitektka, inovatorka v oblikovanju čipke, živi in dela v New Yorku; Aleš Bizjak, strojnik, direktor družbe Poclain Hydraulics, Žiri; dr. Maja Bogataj Jančič, pravnica, specialistka za intelektualno lastnino; Milka Bokal, soavtorica in urednica slovarjev; Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane in kulturna delavka; prof. dr. Alojz Demšar, kemik; dr. Franci Demšar, fizik, bil minister, veleposlanik in direktor ARRS; Aleš Dolenc, ekonomist, direktor M Sora d. d., Žiri; dr. Anton Gantar, kemik, usnjar, bil predavatelj na FNT; Oto Giacomelli, ekonomist, smučarski skakalec in trener, športni novinar; dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar; dr. Spomenka Hribar, filozofinja in sociologinja; Primož Kokalj, direktor družbe Etiketa Tiskarna d. d., Žiri; mag. Andraž Kopač, bil direktor Alpine; mag. Martin Kopač, ekonomist, dvakratni direktor Alpine; mag. Milan Kopač, direktor Kladivarja Žiri (zdaj Poclain Hydraulics), nagrajenec GZS; Barbara Kastelec, slikarka, magistra umetnosti; Tomaž Košir, ekonomist, bil direktor Alpine in predsednik GZS, nagrajenec GZS; Tomaž Kržišnik, slikar, upokojeni redni prof. ALUO, nagrajenec Prešernovega sklada; Maja Kržišnik, umetnostna zgodovinarka; dr. Petra Leben Seljak, antropologinja; Milena Miklavčič, publicistka; Andrej Mlakar, filmski režiser; dr. Anton Mlinar, teolog in filozof; akad. prof. dr. Zdravko Mlinar, sociolog; mag. Ivo Mohorič, zdravnik, specialist psihoterapije; Miha Naglič, publicist, glavni urednik Žirovskega občasnika; mag. Miran Naglič, agronom; Peter Naglič, voditelj povojnega razvoja Žirov; Nejko Podobnik, novinar, dolgoletni urednik časopisa Alpine; prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, ekonomistka, EF Ljubljana; Izidor Rejc, nekdanji direktor Alpine in minister; Dušan Sedej, zdravnik in slikar; akad. prof. ddr. Marija Stanonik, literarna zgodovinarka; Tončka Stanonik, pisateljica; Bojan Starman, ekonomist, nekdanji direktor Alpine in župan Žirov; dr. Amalija Žakelj, matematičarka, visoka državna uradnica; mag. Janez Žakelj, biolog, diplomat, zdaj župan Žirov; mag. Viktor Žakelj, politik in publicist.