Anže Lebinger, STA

 |  Družba

Šoltes s poslanico za zaščito pitne vode kot temeljne človekove pravice

Peticijo za vpis »neodtujljive pravice do vode v ustavo« je podpisalo že več kot 53 tisoč ljudi. Predlagatelji so peticijo že prinesli v parlament.

Peticijo za vpis »neodtujljive pravice do vode v ustavo« je podpisalo že več kot 53 tisoč ljudi. Predlagatelji so peticijo že prinesli v parlament.
© Matej Pušnik

Ob svetovnem dnevu voda je evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) Evropski komisiji predal posebno pisno poslanico, s katero jo poziva, da se odzove na številne pobude za vnos pravice do čiste pitne vode v dokumente EU kot temeljne človekove pravice. »Želim prave ukrepe, da ne bo ostalo le pri besedah.« je pojasnil Šoltes. Obenem meni, da je skrajni čas, da se cilji, ki jih je opredelila že evropska državljanska pobuda Right2Water in z resolucijo podprl tudi Evropski parlament, končno udejanjijo tudi v praksi. »Ko govorimo o vodi, govorimo o naši prihodnosti, prihodnosti naših otrok in vnukov, blaginji in razvoju, položaju, ki ga bomo imeli v svetu. Smo na prelomni točki, ko se odloča o tem, ali želimo v prihodnosti biti še vedno suverena država, ki bo sama odločala o upravljanju z veliko količino vode ali pa bomo to edinstveno naravno danost in priložnost, ki nam jo je dala narava, zapravili zaradi ugajanja drugim in prepustili prihodnost naših zanamcev v roke zasebnega kapitala.«

»Vsekakor mora svoje opraviti tudi Evropska komisija. Ta mora predlagati ustrezen zakonodajni predlog, ki bo priznal dostop do čiste pitne vode kot temeljne človekove pravice, ki mora biti dostopna vsem,« je izpostavil. Komisijo je ob tem vprašal, kdaj bo podala zakonodajni predlog, s katerim bo eksplicitno priznala dostop do vode in sanitarnih storitev ter katere konkretne ukrepe bo sprejela za zagotovitev trajne oskrbo s čisto vodo kot temeljne javne dobrine, ki je dostopna vsem in ni predmet notranjega trga EU in trgovinskih pogajanj. Prepričan je, da ne smemo dovoliti, da se takšne iniciative pometa pod preprogo, kot se je to že zgodilo v drugih primerih, tudi pri pobudi proti Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP).

V zadnjih mesecih se je tako v Evropi kot v Sloveniji okrepil strah pred privatizacijo vodnih virov, ki bi se jih želele polastiti multinacionalke. Tako je na evropski ravni vzniknila peticija Right2Water, ki je pozivala Evropsko komisijo k predlogu zakonodaje za implementacijo človekove pravice do vode in sanitarij ter okrepitvi položaja zagotavljanja vode in sanitarij kot ključnih javnih storitev za vse. Peticijo je podprlo skoraj 1,9 milijona ljudi.

V Sloveniji se je podobnih aktivnosti lotila civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo, ki se zavzema za vpis neodtujljive pravice do vode in sanitarnih storitev kot temeljne človekove pravice v slovensko ustavo. Njihova spletna pobuda je zbrala že več kot 53 tisoč podpisov.

O pravici do pitne vode v tekoči številki Mladine piše Staš Zgonik: ˝Zdaj, ko se je o spremembi ustave izrekla stroka, je čas, da se o podpori izrečejo parlamentarne stranke. O podpori znotraj vladne koalicije ne bi smelo biti dvoma. Premier Miro Cerar je junija lani v državnem zboru glede vode dejal, da »moramo storiti vse, da jo zavarujemo pred kakršnokoli privatizacijo in pred kakršnimikoli drugimi posegi v to samo dobrino, ki bi bistveno poslabšali njeno kvaliteto ali pa dostopnost državljanov do vode«. Ob tem je dejal, da je sicer pred nadaljnjimi koraki treba počakati na mnenje ustavnopravne stroke. »Če bo to mnenje podprlo te spremembe kot smiselne na ustavni ravni, kot koristne, pomembne, nujne, v kar upam in si želim, si bom vsekakor prizadeval, da to podpre tudi vlada.«˝

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.