FBI kupil "orodje" za vdor v iPhone

Sodni spopad med FBI-jem in Applom zaradi dešifriranja vsebine telefona Syeda Farooka, enega od dveh strelcev strelskega napada decembra lani v ZDA, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi, se je, vsaj začasno - končal. Potem ko je FBI najprej pridobil sodno odločbo, na podlagi katere bi Apple moral ameriškim preiskovalcem omogočiti dostop do podatkov na telefonu ubitega napadalca, je direktor FBI James Comey dejal, da pomoči Appla ne potrebujejo več, saj naj bi FBI na trgu od "zasebne stranke" pridobil "orodje" za dostop do podatkov na telefonu. 

Predsednik uprave Appla Tim Cook je že prej večkrat odločno dejal, da Apple FBI-ju ne bo pomagal pri izdelavi programa za dešifriranje telefona iPhone 5C s programsko opremo iOS 9, saj bi to lahko ogrozilo varnost in zasebnost vseh strank Appla. Apple je sicer v preteklosti že pomagal policiji pri "odpiranju" telefonov prestopnikov, toda v tem primeru ni šlo za zahtevo za dešifriranje le enega telefona kot v teh primerih. Apple je namreč lani naredil spremembo programske opreme, ki omogoča šifriranje podatkov (in zakasnitve pri odklepanju telefona ter uničenje podatkov ob večkratnem vnašanu napačnih šifer, npr. s pomočjo zmogljivih računalnikov) na samem telefonu. To pa pomeni, da niti Apple ne pozna šifer, s pomočjo katerih je mogoče dostopati do podatkov na telefonih uporabnikov in lastnikov Applovih telefonov. Če bi Apple naknadno izdelal program, ki bi to omogočil, pa bi takšen program seveda lahko dešifriral tudi druge Applove telefone. Applovi strokovnjaki so ves čas trdili, da FBI-ju niso jasne posledice takšne vgradnje potencialnih "zadnjih vrat" v njihove izdelke.

Vendar je tudi takšna "rešitev", ki jo je našel FBI, sprožila vrsto komentarjev, saj je s tem znova postavljena pod vprašaj varnost Applovih telefonov. Če je namreč neimenovana "zasebna stranka" lahko dešifrirala telefon ene osebe, bi bilo to verjetno mogoče narediti tudi v primeru drugih telefonov Appla. Glede špekulacij o tem, kdo naj bi bili strokovnjaki iz te "zasebne stranke" je direktor FBI James Comey povedal nekaj več podatkov. "Veliko vem o ljudeh, od katerih smo to kupili in zelo jim zaupam, da bodo to varovali, kajti njihovi motivi so enaki kot naši," je dejal James Comey. Direktor FBI je tudi dejal, da vlada zdaj tehta, ali naj Applu sporoči, kako so izvedli vdor v telefon. "Če povemo Applu, bodo to popravili in potem bomo znova tam, kjer smo začeli. Lahko da bomo znova v isti situaciji, o tem se še nismo odločili," je pojasnjeval direktor FBI.

Že pred tem pa je razprava o tem, ali naj Apple FBI-ju pomaga pri vdoru v lastne telefone tudi s "sistemskim" orodjem ali ne precej razdelilo politično in strokovno javnost v ZDA. Medtem ko je Donald Trump predlagal celo "bojkot" Appla, je izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg "pokazal razumevanje" za zahtevo FBI-ja, čeprav je istočasno podprl tudi Tima Cooka iz Appla. "Če bi imeli priložnost, da delamo z vlado in zagotovimo, da ne bi bilo terorističnih napadov, potem bi seveda izkoristili to priložnost," je dejal Mark Zuckerberg. V nasprotju s tem pa je John McAfee, avtor znanih protivirusnih programov, ostro kritiziral FBI- jev poskus, da odkrijejo "zadnja vrata" v Applove izdelke. Osebno FBI-ju ne zaupa", prepričan je , da ne vedo, kakšne bi bile posledice njihovega vdora v Applov telefon domnevnega terorista, saj bi to ogrozilo varnost drugih telefonov.

"Nobenega dvoma ni o tem, da je FBI od Appla zahteval 'stranska vrata'. In prav v ta FBI, ki trdi, da bo zaščitil to programsko opremo, uporabljeno na samo tem enem telefonu, je prejšnji teden vdrl petnajstletnik, ki je brez težav odnesel osebne podatke, vključno z podatki agentov, ki delajo pod krinko," je bil že na začetku afere glede dostopa do telefona strelca v San Bernardinu kritičen John McAfee. Hkrati je dejal, da je FBI-ju že ponudil svoje usluge - zastonj. "FBI-ju sem zastonj ponudil, da angažirajo moj tim, da razstavimo ta telefon, da pogledamo, kaj je v njem in vse, kar najdemo, damo FBI-ju. To ne krši pravic nikogar, ne daje jim zadnjih vrat in tega ni mogoče uporabiti na drugih telefonih," je dejal programer. Vendar pa se je FBI na koncu odločil drugače in plačal za "orodje" za svojo "storitev". Kaj to pomeni za varnost Applovih izdelkov, zasebnost državljanov in varnost držav nasploh, pa bomo videli že kmalu.

O tem, ali smo v primeri FBI vs. Apple varni vsi ali pa nihče, je pred kratkim v Mladini pisal tudi Anže Tomić. Njegov članek si lahko preberete tu.