Severna Irska in njena sramotna prepoved splava

Severna Irska je pod čedalje večjim pritiskom zaradi sodnega preganjanja žensk, ki so splavile. Nedavni odmevni primeri so privabili veliko mednarodne pozornosti, s čimer pa prihaja tudi do vse bolj ostrih kritik na račun prepovedi splava. Čeprav je Severna Irska del Velike Britanije, je izvzeta iz zakonske ureditve iz leta 1967. Severnoirskim državljankam grozi v primeru splava celo dosmrtna kazen. Vodilni poslanci in številne prebivalke Severne Irske so za Independent spregovorile o tem, kakšen vpliv ima trenutna zakonodaja na njihovo življenje in pozvale k prekinitvi sodnega preganjanja. Prav tako je Veliko Britanijo pozval odbor za človekove pravice Združenih narodov, ki meni, da bi morala biti ureditev zakonodaje prioriteta.

Na Mladini smo pisali o tem, kako je isti odbor ne dolgo tega javno obsodil in kaznoval Peru, ki je državljanki zanikal pravico do splava. S to odločitvijo so se tudi prvič uradno opredelili, da je pravica do splava človekova pravica. Primer, ki je sicer izpostavil dejanske posledice obstoječega zakona na Severnem Irskem, je primer 21-letnice, ki je preko spleta naročila tabletke za sprožitev splava. Zaradi tega je bila obsojena na trimesečno pogojno kazen.

Na sodišču je povedala, da se je pri 19. letih zaradi nosečnosti znašla v stiski, ob tem pa je sprva želela zbrati dovolj denarja za pot v Anglijo, kjer bi lahko splav opravila na zakonit način. To ji ni uspelo, zato se je nato odločila za omenjeno alternativo; policiji pa so jo prijavile sostanovalke, ki so našle sledi opravljenega splava.

Predstavnica odbora za človekove pravice ZN je v primeru S. Irske povedala, da so »zaskrbljeni nad omejujočimi okoliščinami, ki jih za možnost splava predvideva zakonska ureditev, in resnostjo predvidenih sankcij v primeru nezakonitega splava. Zdajšnje stanje ogroža življenja in zdravje žensk ter jih sili, da potujejo v države, kjer lahko opravijo poseg zakonito«. VB mora nujno poskrbeti za spremembo te zakonodaje, predvsem pa dodati izjemne okoliščine za uveljavitev pravice do splava (v primeru posilstva, incesta, in če so ugotovljene nevarne abnormalnosti na fetusu).

Ocenjeno je, da letno kar tisoč državljank Severne Irske potuje v VB v želji po zakoniti prekinitvi nosečnosti. The Guardian pa je recimo poročal o tem, da je po podatkih britanskega ministrstva za zdravje skoraj 25 tisoč žensk med letoma 2010 in 2014 s takšnim namenom potovalo z Irske v Anglijo ali Wales. Po podatkih projekta novinarjev iz Belfasta je bilo zabeleženih 4.652 prekinitev nosečnosti žensk s Severne Irske in skoraj 20 tisoč z Irske. Prav tako Severne Irke niso upravičene do brezplačnega posega, ki ga tako ne krije nacionalni zdravstveni sistem (NHS), temveč morajo stroške poravnati same. Zaradi takšnih okoliščin naj bi prišlo tudi do porasta nakupov tabletk na spletu.

Poslanka laburistov Liz Kendall je dejala, da je »potrebno odpraviti kriminalizacijo žensk s Severne Irske, ki se, pogosto iz obupanosti, odločijo prekiniti nosečnost. Trenutno so primorane potovati v druge dele Združenega kraljestva ali, v kolikor nimajo denarja, splaviti same. To ni nikakršna izbira. Morale bi imeti dostop do varnih oblik prekinitve nosečnosti v bolnišnicah, kot ga imajo ostale prebivalke VB«.

O pravici do splava v ameriških zveznih državah je marca v Mladini pisal Peter Petrovčič, na spletni strani Guardiana pa si lahko ogledate, kako je pravica urejena po svetu.