Anže Lebinger, STA

 |  Družba

Tesla in njegova še danes aktualna vizija na razstavi v Cankarjevem domu

V Cankarjem domu so z beograjskim Muzejem Nikole Tesle pripravili razstavo Nikola Tesla – človek prihodnosti, ki jo je kot častni pokrovitelj odprl predsednik republike Borut Pahor. Direktor beograjskega muzeja Branimir Jovanović je v nagovoru izpostavil del razstave, ki predstavlja Teslovo vizijo, ki je pomembna še danes. Razstava bo obiskovalcem vse do 6. novembra ponujala kombinacijo različnih razstavnih eksponatov od maket in delujočih modelov Teslovih izumov do filmskih in zvočnih zapisov in večpredstavnih informacijskih panojev.

Otvoritveno slovesnost je uvedla glasbeno-tehnična točka Janeza Dovča, zbrane pa sta nagovorila Jovanović in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Ta je povedala, da so razstavo posvetili 160. obletnici Teslovega rojstva. Veseli jo, da lahko sodelujejo pri počastitvi Tesle ter njegovih znanstvenih in nazorskih načelih. Po Jovanovićevih besedah je razstava namenjena najširši javnost, posebej pa si želijo z njo pritegniti mlade.

Tesla je za seboj pustil okoli 160 tisoč dokumentov, okrog 1000 predmetov in obsežno biblioteko. S pomočjo bogate dediščine lažje razumemo njegovo življenje in delo, je dejal kustos razstave Jovanović. Izpostavil je še Teslovo vsestranskost. Materialni napredek se mu je zdel potreben, saj omogoča udobje in varnost, obenem pa je opozarjal tudi na moralna in duhovna vprašanja.

Na voljo za ogled so tudi makete hidroelektrarne na Niagari, laboratorijev na Long Islandu in v Colorado Springsu, letala za navpično vzletanje, delujoči modeli indukcijskega elektromotorja s ploščatim rotorjem, Teslovega transformatorja, indukcijskega elektromotorja z ovalnim rotorjem, ladjice na daljinsko vodenje, modeli vrtečega magnetnega polja ter Teslove črpalke in turbine.

Tesla se je rodil leta 1856 v Smiljanih pri Gospiću v pravoslavni družini, umrl pa je leta 1943 v New Yorku. Večino časa je ustvarjal v ZDA. Mnoge inovacije so zaradi univerzalnosti uporabne še danes. Teslov večfazni sistem je omogočil učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije.

Teslov transformator za pridobivanje visokofrekvenčnih izmeničnih tokov je postavil temelje sodobni radijski tehniki in brezžičnemu prenosu signalov. Teslov najambicioznejši načrt pa je bil globalni sistem brezžičnega prenosa električne energije, ki pa ga je moral opustiti zaradi pomanjkanja finančne podpore.

V aktualni Mladini pa si lahko o Tesli preberete še več, saj o velikem izumitelju, inženirju, fiziku in futurologu piše tudi Marjan Horvat: »Leta 1881 je dobil službo v Budimpešti v telegrafskem podjetju, že leto kasneje pa se je preselil v Francijo in tam v podjetju Continental Edison pomagal razvijati in izboljševati električne naprave. Dve leti kasneje se je preselil v New York in se zaposlil pri izumitelju in podjetniku Thomasu Edisonu. Njun odnos je bil zapleten. Na začetku sodelovanja je Tesla Edisona zelo spoštoval, v njem je videl človeka, ki ga razume. Kmalu pa je doživel razočaranje nad Edisonovim početjem, saj je mož denar in trud vlagal le v projekte, ki bi mu lahko prinesli dobiček, Teslo pa je zanimalo izumiteljstvo samo po sebi.«

Prav tako pa si lahko preberete še intervju s priznanim srbskim pisateljem Vladimirjem Pištalom, ki je v svojem romanu predstavil, kaj se je dogajalo v notranjosti slavnega izumitelja Nikola Tesle, in literarno osvetlil njegovo življenje in delo. Vladimi

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.