Konec premirja v nekaterih delih Sirije

Nekajtedensko premirje v Siriji je skupaj z umikom dela ruske vojske iz države prineslo upanje, da je pravi in trajnejši mir v Siriji morda že blizu. To bi zelo pomagalo tudi EU, ki želi omejiti število prihodov beguncev iz Sirije v Evropo. Vendar pa so se kljub osvoboditvi novih delov Sirije, in tudi Iraka izpod oblasti ISIS-a v zadnjih dnevih ponovili novi spopadi med silami pod nadzorom sirskih varnostnih organov ter s strani večinoma zahodnih in zalivskih držav podprtimi uporniki. Premirje je sicer nastopilo 27. februarja in je večinoma držalo, vendar že od začetka premirja ni veljalo za pripadnike ISIS-a, proti katerim se borijo predvsem sile sirskega predsednika Asada s pomočjo ruskih in iranskih "inštruktorjev" ter pripadnikov libanonskega Hezbolaha. Zadnji spopadi med silami predsednika Bašarja Asada in uporniki pa so nevarni tudi zato, ker ogrožajo nadaljevanje mirovnih pogajanj o Siriji.

Tako so že prejšnji petek pripadniki Al Nusre izvedli "maščevalni" napad na vas Al Eis, ki se nahaja v hribih okoli 30 kilometrov jugovzhodno od Alepa, ob pomembni avtocesti, ki povezuje pokrajini Hama in Alepo. Strateški pomen te vasi je velik, saj več kot 500 kilometrov dolga avtocesta M5 povezuje številna mesta ob njem tudi z glavnim mestom Damaskom. Fronta Al Nusra je za napad na obrambne položaje vojske uporabila tri samomorilske napadalce in več oklepnih vozil. Vendar to ni največja težava. Še večji problem je v tem, ker so džihadisti, ki so izvedli napad na vladne položaje, pri tem sodelovali z drugimi islamističnimi skupinami in tako imenovanimi zmernimi skupinami, na primer predvsem s strani zahoda podprto "Svobodno sirsko armado". Te skupine, v kateri so tudi sodelujoči na ženevskih mirovnih pogajanjih, kot je na primer skupina Jaish Islam (Islamska armada), so v podporo ob tem napadu Al Nusre na položaje sirske armade izstrelile večje število granat. Šele pod baražnim topniškim ognjem tega napada je Al Nusra uspela s svojim napadom, kar je seveda v nasprotju s sporazumom o premirju. Skupina Al Nusra res ni vključena v pogajanja v Ženevi, toda druge skupine, ki so del pogajalskega procesa, seveda ne bi smele pomagati skupini, ki napada sirsko armado. Sicer pa fronta Al Nusra tudi na zahodu velja za teroristično. V Al Nusri pa so ofenzivo opravičili zaradi zračnega napada sirskih letal na četrt Deir Asafir v Damasku, ki je v rokah upornikov. V tem napadu je umrlo 33 ljudi.

Vendar pa Abdul Rahman, vodja sirskega Observatorija za človekove pravice opozarja, da se je ne glede na ta napad sirske vojske ofenziva Al Nusre na vladne položaje pripravljala že dlje časa in v resnici ni neposredno povezana z omenjenim napadom na Deir Asafir. Po njegovi oceni so za kršitve premirja krive vse strani v spopadu. "Sam najbolj krivim sirski režim, pa tudi islamistične skupine in upornike, kajti vse akcije, tudi fronte Al Nusra, potekajo pod okriljem držav iz regije. Premirje se je zato v nekaterih delih Sirije že končalo. In na zadnji napad bo vlada morala odgovoriti," ocenjuje Abdul Rahman.

Uporniki so izvedli ofenzivo tudi v Jabal Akradu, oddaljenemu gorskemu področju v severni pokrajini Latakiji, ki so ga ponovno osvojili takoj zatem, ko so ga konec lanskega leta najprej izgubili v ofenzivi vladnih sil, ki so jim pomagala ruska letala. Tudi Ruski koordinacijski center, ki enako kot ameriški vojaški strokovnjaki iz Jordanije spremlja dogajanje v Siriji opozarja, da je v zadnjem času prišlo do "hudih kršitev" premirja. Vendar pa uporniki trdijo, da premirja niso prekršili prvi. "To je kršitev premirja kot odgovor na kršitev premirja s strani režima", je dejal Zakarija Kajtaz, tiskovni predstavnik 13. divizije Svobodne sirske armade. Vse to kaže, da bi pomlad, če kmalu ne bo preboja v mirovnih pogajanjih, v Siriji s seboj lahko prinesla tudi nadaljevanje vojne.

Medtem pa je položaj v Siriji vse težji. Nacionalna valuta je danes vredna samo še desetino vrednosti pred vojno; ob informaciji, da se ruska vojska deloma umika iz Sirije, pa je izgubila še okoli 19 odstotkov vrednosti. Kar je verjetno ena od manjših težav sredi sirske tragedije, poleg več sto tisoč mrtvih, milijonih beguncev brez domov in mestih, ki so bila v petih letih vojne popolnoma uničena.