Bela knjiga in začetek razprave o pokojninski reformi

Ministrstvo za delo je predstavilo belo knjigo o pokojninah, s čimer se začenja razprava o prihodnosti pokojninskega sistema. Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andraž Rangus z ministrstva. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let. Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov. Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.

Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je dejal Rangus ob današnji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izplačilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najnižjimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo.

Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov.

Direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja pri ljubljanski ekonomski fakulteti Boris Majcen je izpostavil pomen tega, da je bela knjiga šele izhodišče za razpravo, za katero ima država še čas. Opomnil je, da »govorimo o generacijah, ki se na trg dela šele vključujejo, govorimo o mladih, ki so pogosto premalo slišani«. Po svarilih Majcna in tudi drugih razpravljavcev mladi ne zaupajo v sedanji sistem, ne verjamejo, da bodo pokojnino dočakali. »Ko skušamo prilagoditi sistem, je na nas zelo velika odgovornost, saj se pogovarjamo o prihodnosti naših otrok in vnukov,« je opozoril.

Ob začetku razprave o reformi pokojninskega sistema je treba govoriti tudi o interesih generacij, ki bodo pokojnine prejemale šele čez desetletja, so opozorili tudi v Mladinskem svetu Slovenije. Po njihovem mnenju rešitve za zmanjšanje razkola med generacijami, ki je ena ključnih težav, predstavljajo reforma trga dela, izboljšanje upravljanja makroekonomskih politik in zavezujoč skupni okvir fiskalnih politik, ki bi zagotavljal primerne stabilizacijske ukrepe v kriznih obdobjih. Prav tako ne bo šlo brez ustreznih reform pokojninskega sistema, ki bodo pravično bremenile vse generacije, so še pojasnili.

Opozorili so tudi na pomembnost ustavitve in obračanja trenda slabšanja ekonomskega in socialnega položaja mladih. »Tako kot pokojnine niso samo skrb upokojencev, tudi problemi osamosvajanja mladih niso samo skrb mladih. Oboje spada med izzive prihodnosti, ki jih mora naša družba čim prej začeti naslavljati. Dejansko in ne na neki deklarativni ravni. Odgovornost vseh je, da mladim vrnemo upanje, da bodo tudi oni na stara leta prejemali zasluženo pokojnino,2 je izpostavil predsednik MSS Tin Kampl.