S hamburgerjem najbrž pojemo tudi ftalate

Ljudje, ki so jedli hitro hrano v zadnjih 24 urah, imajo v svojih telesih povišane količine industrijskih kemikalij, je pokazala analiza, ki so jo naredili v ZDA. To je po poročanju agencije Bloomberg prva širša analiza o tem, kako s hitrohrane prihajajo v človeška telesa kemikalije, kot so ftalati, ki pripomorejo, da je plastika bolj prožna in trpežna. Kemikalij, ki jih ne najdemo v naravi, ne dobimo v telo le s hitro hrano. So tudi v kozmetiki, milu, embalaži za hrano, talnih oblogah, žaluzijah in drugih izdelkih.

Zadnja raziskava je pokazala, da je hitra hrana pomemben vir, s pomočjo katerega industrijske kemikalije prihajajo v človeško telo. Ami Zota, izredna profesorica za okolje in poklicno zdravje na univerzi George Washington, opozarja, da imajo ljudje zdaj malo možnosti, da se izognejo ftalatom. Analiza je pokazala, da so imeli ljudje, ki so jedli več hitre hrane, v urinu več sledi ftalatov. Analizirali so tudi vsebnost bisfenola A, ki se uporablja v pločevinkah iz aluminija, a niso odkrili večjih koncentracij pri ljudeh, ki so pojedli več hitre hrane.

Težko je ugotoviti, kakšna zdravstvena grožnja so dejansko ftalati. Ameriški svet za kemikalije trdi, da uporabljeni v komercialnih izdelkih niso grožnja za zdravje, ko govorimo o običajnih koncentracijah. Agencija za varovanje okolja pa je leta 2012 v akcijskem načrtu za ftalate navajala, da je zaskrbljena zaradi njihove strupenosti in v kolikšni meri so jim izpostavljeni ljudje in okolje.

Japonska je zato, ker vsebujejo ftalat DEHP, prepovedala uporabo plastičnih rokavic v procesu priprave hrane, EU je omejila uporabo kemikalij v proizvodnji hrane in v igračah. Stroški endokrinih motilcev, med katerimi so ftalati, po oceni EU znašajo 163 milijard evrov na leto ali 1,28 odstotka letnega BDP v EU. Leo Trasande, izredni profesor za pediatrijo, okoljsko medicino in zdravja prebivalcev na medicinski fakulteti v New Yorku, razlaga, da pravkar objavljena študija v ZDA kaže, da bi se ljudje morali izogibati uživanju visoko procesirane in pakirane hrane. Ta ne vključuje le hitre hrane, ampak tudi predelano zelenjavo in biološko mleko, ki ga spuščajo po plastičnih ceveh. Ni pošteno govoriti, da so omenjenim kemikalijam izpostavljeni le tisti, ki jedo nezdravo hrano. Ami Zota priporoča uživanje čim več hrane na začetku proizvodne verige, torej sveže nepredelane hrane.

Vassilios Papadopoulos, biokemik na univerzi McGill, ki je izvedenec za ftalate, skuša ljudi pomiriti, za StatNews je dejal, da izpostavljenost ftalatom ni nič neobičajnega,  Z njimi smo v stiku, ko vozimo, ko uživamo hrano, ko dihamo. Po njegovih besedah ftalati tudi niso problematični za odrasle, saj naj bi povzročali težave le v zgodnjem obdobju razvoja otrok.

Newsweek pa opozarja, da naj bi študije pokazale, da lahko ftalati povzročijo astmo, hiperaktivnost, avtizem in raka na dojki. Naše telo jih ne prebavi, v njem delujejo kot motilci sistema, ki uravnava naše hormone. Zato jih povezujejo tudi s prezgodnjo puberteto deklet.