Kajenje med mladimi je velik problem: bi bila strožja zakonodaja učinkovita?

Kajenje med mladimi je problem, to nakazujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Štirideset odstotkov 15-letnikov v Sloveniji je že kdaj kadilo, devet odstotkov jih kadi vsak dan. Vsak dan kadi za 64 razredov 15-letnikov. Jan Peloza iz mladinske nevladne organizacije Brez izgovora je opozoril, da se tobačna industrija dokazano usmerja na mlade in da v Sloveniji mladoletni kljub zakonski prepovedi brez težav kupijo tobačne izdelke. Opozoril je tudi na nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov, ki se vseeno izvaja. Je potrebna strožja zakonodaja?

Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja bo njegova zasvojenost z nikotinom, je usmerjenost tobačne industrije na mlade pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem je spomnila na številne škodljive negativne učinke tobaka na zdravje otrok oziroma mladostnikov, ki kadijo. Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost za pojav bolezni, kot so pljučni rak ali srčno-žilne bolezni, je poudarila.

Izpostavila je tudi elektronske cigarete, ki pri nas niso regulirane in prepoznane kot tobačni izdelek, zato se neovirano širijo med mladimi, tudi mladoletnimi. Anketa med šolskimi delavci v Sloveniji o uporabi elektronskih cigaret med šolarji je po njenih besedah pokazala, da elektronske cigarete ponekod uporabljajo otroci že v šestem razredu osnovne šole. V nekaterih srednjih šolah pa elektronske cigarete uporablja celo desetina dijakov posameznih letnikov.

Ukrepi, ki jih načrtuje Slovenija v predlaganem protitobačnem zakonu, so po prepričanju Jana Peloze dobri. Izpostavil je enotno embalažo tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja ter regulacijo elektronskih cigaret. Opozoril pa je na močno lobiranje proti tem ukrepom, ki se dogaja stran od oči javnosti. Tako nasprotovanje na primer predlogu za enotno tobačno embalažo po prepričanju Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje priča, da bi bila uveljavitev tega ukrepa za tobačno industrijo katastrofa.

Petričeva je navedla nekatere pripombe, ki so jih v javni razpravi o predlogu zakona dobili tako s strani podpornikov strožje zakonodaje kot s strani nasprotnikov. Ljudi moti kajenje v skupnih prostorih v blokih in na balkonih, omejili bi število prodajnih mest tobačnih izdelkov, še razširili bi seznam krajev, kjer je prepovedano kajenje. Želijo si oznake in opozorila o škodljivosti kajenja na popolnoma vseh tobačnih izdelkih ter da bi enotna embalaža veljala za vse tobačne izdelke.

Veliko nasprotovanja pa je prav enotni embalaži tobačnih izdelkov. Predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Kristina Maurer Stender je izpostavila, da so tudi v Avstraliji po sprejemu tega ukrepa leta 2012 tobačna podjetja vložila več tožb zoper državo, a so doslej vse izgubila.

Navedla je tudi nekaj podatkov o deležu mladih, ki kadijo, v drugih državah. Če je po njihovi raziskavi v Sloveniji pred 13. letom starosti kadilo 18 odstotkov fantov in 16 odstotkov deklet, je bilo v Veliki Britaniji takšnih 10 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet. Na drugi skrajnosti pa so države, kot je Francija, kjer je pri 13 letih ali prej prvič kadilo 26 odstotkov fantov in 21 odstotkov deklet, v Estoniji in Litvi pa kar 53 odstotkov fantov in podoben odstotek deklet.

To je epidemija, je bila jasna Maurer Stenderjeva, ki zato meni, da je okno priložnosti za ukrepanje, če bi želeli v prihodnosti doseči cilj generacije brez tobaka, v starostnem razredu 11 do 15 let, ko otroci začenjajo eksperimentirati s cigareti. Izkušnje drugih držav kažejo, da je tako omejevalna zakonodaja učinkovita. Na Irskem so s strogo zakonodajo kajenje med odraslimi od leta 1998 do 2015 znižali s 33 odstotkov populacije na 23 odstotkov. Med otroci v starosti 10 do 17 pa z 21 odstotkov na le osem.