Darja Kocbek

 |  Politika

Antropologija in banalnost ameriške predsedniške tekme

Donald Trump, republikanski predsedniški kandidat

Donald Trump, republikanski predsedniški kandidat
© Gage Skidmore / WikiCommons

Sem edini ali je vedno več ljudi sitih bojev med kandidati v tekmi za predsednika ZDA? V letošnji tekmi smo bili priča neštetim soočenjem, v katerih so se različni kandidati brezsramno zbadali, pregovarjali in se žalili med seboj. »Če me ti udariš,« kot vedno znova ponavlja kandidat republikanske stranke Donald Trump, »te bom udaril nazaj«.

Res, kandidate republikanske stranke smo slišali govoriti o velikosti različnih delov telesa, o »lažnivem Tedu Cruzu« in »majhnem Marcu Rubiu«, ki je na zadnjem soočenju republikanskih kandidatov dejal, da majhne Trumpove roke nakazujejo, da ima majhen tudi en drugi del telesa. Trump in Cruz v precejšnji meri žalita tudi svoji soprogi, saj ju obravnavata kot objekta, ne kot čuteči bitji.

Zadnja soočenja med kandidatoma demokratske stranke Hillary Clinton in Bernardom Sandersom so prav tako postala obtožbe glede kvalifikacij, sodb, naivnosti in etiki. V maniri razprav republikanskih kandidatov je pred kratkim Sanders dejal, da se bo branil, če ga bo kdo napadel. Samo zato, ker prihaja iz majhne zvezne države, ne pomeni, da ga lahko z njim delajo, kar hočejo. Če Hillary udari Bernija, bo Bernie udaril nazaj. Če Bernie napade Hillary, mu bo vrnila napad.

Profesor antropologije Paul Stoller na portalu Huffington Post navaja, da je politika postala vojna na igrišču, kjer se kandidati za predsednika naslavljajo z imeni. Ta neskončna bitka udarcev in protiudarcev je zadrega, ganljiv primer nedelovanja politike. To nedelovanje podpirajo mediji, ki kujejo dobičke od banalnosti predsedniške tekme, od politike, ki sodi v okvir cenene zelo gledane resničnostne televizije.

V zameno za visoko gledanost, dobičke in žajfničarsko politiko napadov in protinapadov je publika dobila skupino kandidatov za predsednika, ki jih večina ne mara in jim ne zaupa. Kako se lahko kdo prebije skozi toliko ravni takšne nesmiselne tekme? Zakaj voliti?

Paul Stoller odgovarja, da tudi v ekstremno ciničnih političnih razmerah volitve prinesejo pomembne posledice. Zato se jih je treba udeleževati, toda kako ocenjevati kandidate, ko ti niso najboljši? Uporabiti velja temeljno antropološko načelo. Antropologi že dolgo raziskujejo na terenu. Veliko časa preživijo med ljudmi, ki jih skušajo razumeti in opisati – vse z namenom bolje razumeti stanje človeštva. Med delom na terenu se formalno in neformalno pogovarjajo s širokim krogom ljudi – moškimi, ženskami, kmeti, ribiči, obrtniki, šefi, uradniki, tudi politiki.

Glavno pravilo antropologov je: poslušaj, kaj ljudje govorijo, vendar pozorno opazuj, kaj počnejo. Če so posameznikove besede skladne z njegovim obnašanjem, mu je za zaupati. Če skladnosti med besedami in dejanji posameznika ni, antropologi ne zaupajo njegovim besedam. To načelo je mogoče zlahka uporabiti v kampanji za predsednika države, meni Paul Stoller.

Med besedami in dejanji nobenega od kandidatov republikanske stranke ni skladnosti. Med kandidatoma demokratske stranke pa antropološko načelo izpostavlja največjo šibkost Hillary Clinton – pomanjkanje zaupanja. Ima bogate politične izkušnje, ve, kako poteka igra v nefunkcionalnem političnem sistemu. Toda ali dela, kar govori? Govori, da se bori za boljše življenje pripadnikov srednjega razreda, a hkrati sprejema donacije za kampanjo od premožnih in ima svoj super politični akcijski odbor (super PAC), ki ji omogoča zbiranje denarja za kampanjo brez omejitev. Kritizirala je finančno središče Wall Street zaradi pohlepa, hkrati pa je od družb, kot je Goldman Sachs, za govore prejemala plačilo v višini več sto tisoč dolarjev. Zavrnila je objavo prepisov teh govorov, ki so lahko tudi povsem neškodljivi, zaradi česar (upravičeno ali neupravičeno) ostaja odprto vprašanje, kaj skriva.

Bernard Sanders na drugi strani nima nič za skrivati. Čeprav je včasih malo nestrpen ali preveč tog v svojih stališčih, med njegovimi besedami in dejanji ni razlik. Nima svojega super odbora PAC, nima premožnih donatorjev. Ni prejemal donacij ali plačil za govore od družb iz finančnega središča Wall Street. Senator Sanders je tako edini kandidat za predsednika ZDA, ki je avtentičen in zaupanja vreden.

Strankarske volitve demokratov in republikancev bodo danes, v torek, v New Yorku, a tekma še ne bo odločena, saj noben od republikancev ali demokratov ne bo dobil dovolj glasov za osvojitev nominacije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.