Nemčija Erdoganu dovolila pregon komika

Nemška vlada se je z dovoljenjem, da lahko turški predsednik Erdogan v Nemčiji zaradi "žalitve" preganja nemškega komika Jana Boehmermanna, znašla v središču polemike. Odločitev je sicer osebno utemeljila nemška kanclerka Angela Merkel. Nemška zakonodaja namreč v skladu s členom, ki je bil nekoč označen kot "žalitev veličanstva" dopušča pregon tistih, ki žalijo tuje državnike. Jan Boehmermann pa naj bi to storil s svojo satirično in menda žaljivo pesmico. Že pred tem si je Erdogana privoščil tudi z videom. Vendar je prav tako res, da v Nemčiji in Evropi nasploh pregonov storilcev po tem členu kazenskega zakonika že nekaj desetletij sploh ne izvajajo. Proti pregonu komika je bila tudi nemška Socialdemokratska stranka, koalicijska partnerica vodilne krščansko-demokratske stranke.

Kar ni nenavadno, kajti takšen pregon bi bil v skladu z sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice najverjetneje tudi neuspešen in nedovoljen, saj je v demokratičnih državah za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi politiki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki "šokirajo" ali "vznemirjajo" javnost. Tudi slovensko Ustavno sodišče je enako kot Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svojih odločbah že večkrat poudarilo izjemen pomen svobode izražanja za zagotavljanje demokratične razprave. Prav zato so s svobodo izražanja varovane tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo.

V okviru pravice do svobode izražanja pa ima prav svoboda tiska posebej pomembno vlogo, saj pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora. Novinarska in umetniška svoboda v takšnem primeru lahko vključujeta določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije.

Prav to pa je bil tudi namen komika, ki je v predelavi znane pesmi in z novim besedilom opozarjal na hude kršitve človekovih pravic v Turčiji ter na odgovornost turškega predsednika za njih. Na televiziji ZDF je namreč s pesmico ilustriral to, kar naj bi bilo "prepovedano v Nemčiji". Turškega voditelja je opisal kot "neumnega, bojazljivega in zategnjenega", ko pa so njegov video umaknili z interneta, je komedijant dejal, da so televizijci "končno demonstrirali meje satire v Nemčiji."

Pregon komika, ki ga je dovolila nemška vlada in celo osebno kanclerka Angela Merkel, so zato kritiki ocenili kot dokaz popuščanja Nemčije Turčiji in turškemu predsedniku in to predvsem zaradi tega, ker Nemčija in celotna Evropa Turčijo in Erdogana potrebujeta zaradi zaustavljanja "begunskega vala" in zajezitve vala beguncev iz Sirije in drugih bližnjevzhodnih držav na "balkanski poti".

Nemška kanclerka je dejala, da odločitev vlade, da dovoli pregon Jana Boehmermanna "ne pomeni vnaprejšnje sodbe o komiku, niti "ne pomeni omejevanja svobode umetniškega izražanja, svobode tiska in izražanja mnenj", ter podčrtala neodvisnost sodstva ter načela domneve nedolžnosti, pravice do svobode govora in mnenja. Prav tako je napovedala, da bo nemška vlada v bližnji prihodnosti spremenila sporen člen zakona in ga do leta 2018 izbrisala iz kazenskega zakonika.

Ob tem pa je nemška kanclerka izrazila tudi veliko zaskrbljenost zaradi stanja medijev v Turčiji. Znano je, da je turška vlada v zadnjem času ukinila, prevzela ali onemogočila več medijev, ki so kritično poročali o njenem delu, vpletenosti v vojno v Siriji in podobno. Pogosto so na udaru tudi turški novinarji. Turška vlada ali njeni pooblaščenci so namreč že prevzeli upravljanje doslej najpomembnejšega časnika Zaman, ki ga bodo v necenzurirani obliki odslej tiskali le še v Nemčiji, na enak način pa je država prevzela tudi nadzor nad neodvisno medijsko agencijo Cihan. Do teh dogodkov pa je prišlo le malo zatem, ko je turško Ustavno sodišče razsodilo, da sta bila pripor in pregon glavnega urednika časnika Cumhriyet Can Dundar in novinarja Erdema Gula nezakonita. Časnik je namreč že pred časom objavil podatke o vmešanosti turških tajnih služb v preprodaje orožja upornikom v Siriji. Turški predsednik Tayyip Erdogan je nato turško Ustavno sodišče obtožil, da "krši Ustavo", novinarsko razkrivanje nezakonitosti pa je označil kot "izdajo" ter napovedal protiukrepe.

Eden izmed najbolj absurdnih je tudi primer novinarja, ki je bil znova obsojen kar na sojenju, na katerem poteka zoper njega postopek zaradi prejšnje žalitve Erdogana. Turško sodišče je namreč obsodilo nekdanjega urednika levičarskega časnika Birgun na 21 mesecev zapora kar sredi procesa zaradi leta 2013 objavljenega članka. Leta 2013 je namreč novinar objavil članek, v katerem je tedanjega predsednika vlade Erdogana in sina Bilala - povsem utemeljeno - obtožil korupcije. Erdogan in njegova stranka AKP so te obtožbe izenačili s poskusom "prevrata" v Turčiji.

Novinar Baris Ince sicer še naprej piše za časnik, v katerem naj bi leta 2013 "užalil" turškega predsednika, v sodišču pa je podal svojo pripravljalno vlogo, v kateri je začetek vsakega odstavka začel z drugo besedo, tako da so vse skupaj sestavljale besedo "LOPOV". Ko je sodišče to opazilo, je novinar dejal, da gre za "naključje" ali pa za "božje delo." Prav zato je bil znova obsojen - na 21 mesecev zapora. Po podatkih časnika Cumhurriyet v Turčiji trenutno poteka kar 1845 aktivnih postopkov zoper državljane, obtožene žalitev predsednika, katerega mandat se je pričel leta 2014.