Damjana Kolar

 |  Kultura

Ženska različica Lawrencea Arabskega

Od 4. maja dalje bo v Kinodvoru na ogled film Puščavska kraljica v režiji Wernerja Herzoga, ki pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, ki velja za eno najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa. Romantična pustolovska drama opeva neomajni ženski pogum in vztrajnost sredi nič kaj sentimentalnih prostranstev arabskega sveta.

Zgodba zgodovinarke, pisateljice, prevajalke in pustolovke Gertrude Bell, ki je po prvi svetovni vojni pomagala začrtati meje med Orientom in britanskim imperijem, s pomočjo Herzogove ljubezni do panoramskih posnetkov in poveličevanja narave izzveni kot ženska različica kultnega Lawrencea Arabskega. Gertrude Bell, izobražena mlada ženska, ki jo življenje v Angliji neskončno dolgočasi, si poišče delo na ambasadi v Teheranu. Tam se zagleda v diplomata Henryja Cadogana, a njuna ljubezenska zgodba se tragično konča. Da bi pozabila na zlomljeno srce, se zakoplje v delo in odloči, da bo kot pustolovka prepotovala ozemlje otomanskega cesarstva. Poznavanje tujih jezikov in srečanja s predstavniki tamkaj živečih nomadskih skupnosti so jo proslavili kot neprecenljivo poznavalko razmer na Bližnjem vzhodu, cenjeno tudi pri imperialnih vladnih silah, še zlasti britanski obveščevalni službi ...

Gertrude Bell (1868–1926) je bila pisateljica, popotnica, arheologinja, vohunka in politična svetovalka, ki je imela s svojim znanjem in poznanstvi, pridobljenimi na dolgih potovanjih po Siriji, Mezopotamiji, Mali Aziji in Arabiji, velik vpliv na vzpostavitev držav današnje Jordanije in Iraka. Kot ena redkih žensk je na univerzi v Oxfordu študirala zgodovino, nato pa odpotovala v Teheran in se za vedno zaljubila v Bližnji vzhod, ki ga je v naslednjih letih prepotovala podolgem in počez. Napisala je vrsto knjig, preko katerih so Angleži spoznavali oddaljene dežele svojega imperija. Med prvo svetovno vojno je pod okriljem angleške obveščevalne službe sodelovala z britanskim popotnikom in arheologom T. E. Lawrenceom, ki je postal znan kot Lawrence Arabski, in odigrala pomembno vlogo pri povezovanju arabskih plemen v uporu proti Osmanskemu cesarstvu. Ko so britanske sile leta 1917 zavzele Bagdad, je Bellova pomagala ustoličiti prvega iraškega kralja in začrtati državne meje Iraka. V Bagdadu je preživela preostanek svojega življenja.

"Nekateri so pričakovali, da bom posnel biografski film. Sam nikoli nisem želel posneti biografije, vedno sem govoril, da bo to film o hrepenenju. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo film na svet beduinov gledal z veliko mero topline. Danes je v medijih in javnem mnenju velik del tega sveta demoniziran. Moj film predstavlja drugačen pogled na življenje pod islamom. Dostojanstvo beduinskega načina življenja in lepota njihove poezije sta na povsem naraven način vstopila v film; pokrajina je v njem ponotranjena, je nekaj, kar leži globoko v duši Gertrude Bell. Pokrajina duše. Podobno kot denimo džungla. Džungla je prostor vročičnih sanj in velike opere. Te pokrajine tako postanejo del glavnega junaka. Niso le ozadje, ampak del notranjega življenja junakov," je povedal režiser.

dg3ZRmLTJAU

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.