Tea Wutte

 |  Svet

Vse večje težave nemških izvoznikov

© Tomaž Lavrič

Nemčija upravičeno velja za motor razvoja Evrope. Toda prepričanje, da je gospodarska rast v Nemčiji že zagotovljena tudi v prihodnje se bo morda, kot ocenjuje Georga Friedman v svojem prispevku o »geopolitični prihodnosti«, že kmalu razblinilo. Podatki o finančnih rezultatih podjetja Daimler so lahko prvi znak, ki kaže na začetek upada rasti, kar bi lahko bilo pomembno tudi za Slovenijo. Tudi drugi veliki nemški proizvajalec avtomobilov, Volkswagen, se otepa s težavami, saj bo po dogovoru z ameriško vlado zaradi prevare in afere s prirejenimi podatki glede izpustov osebnih vozil moral plačati 18,28 milijard dolarjev kazni, končni stroški pa bodo verjetno še večji.

Po podatkih Svetovne banke je v Nemčiji izvoz zaslužen za okoli 45 odstotkov nemškega bruto družbenega proizvoda. Prav zato je Nemčija tudi zelo odvisna od gospodarskega razvoja drugih držav. Desetodstotno zmanjšanje izvoza pomeni za Nemčijo desetodstotni padec bruto družbenega proizvoda. Težave na periferiji Evrope ter stagnacija, s katero so soočene številne evropske države od Grčije in Italije do Portugalske in Španije zato povratno vpliva tudi na stanje nemškega gospodarstva. Še lani je bila Nemčija sposobna, da padajoče povpraševanje na kitajskem trgu nadomesti s povečanim izvozom na evropski in ameriški trg ter s povečanim domačim povpraševanjem.

Vendar je vse več znakov, da tudi domače povpraševanje in tuji trgi Nemčije več ne ščitijo pred krizo izvoza. Uradni podatki nemškega ministrstva za ekonomske zadeve kažejo, da je februarja izvoz industrijskih proizvodov padel za 2,7 odstotka glede na mesec dni pred tem ter da je izvoz na trg evroobmočja padel za 3,7 odstotka. Domače povpraševanje je naraslo komaj za 0,9 odstotka. Podatki raziskav Inštituta za ekonomske raziskave Ifo kažejo, da je tudi zaupanje v napredovanje nemškega gospodarstva med gospodarstveniki že štiri mesece v upadu. Tudi četrtletno poročilo podjetja Daimler kaže, da se nemški izvozniki soočajo z resnimi ovirami na trgu ter da uporabljajo kratkoročne strategije, s katerimi želijo prikriti pravi obseg svojih težav. Poročilo je na primer pokazalo, da so prihodki podjetja narasli le za dva odstotka, kljub temu, da se je število prodanih proizvodov v primerjavi z lani povečalo za sedem odstotkov. Zaslužki pred odvodom davkov in dobičkov (EBIT) so padli na najnižjo raven v zadnjih 26 letih, čisti dobiček pa za 34 odstotkov.

To kaže na razkorak med prodajnimi dosežki podjetja in njenim finančnim stanjem. Daimler je v pojasnilo razlik med rezultati navedel slabšo prodajo vozil razreda »S« in »E« ter tečajne razlike, ki pa v celoti ne pojasnjujejo omenjene rezultate. Razlika je po oceni Georga Friedmana rezultat nižanja cen ter drugih kratkoročnih ukrepov, s katerimi se podjetje bori zoper zmanjšano povpraševanje. Znano je na primer, da so izvozniki na kitajski trg zaradi nestabilnosti v tej državi morali občutno znižati cene. To so prvi znaki, da so proizvajalci v Nemčiji soočeni z bolj nestabilnim ekonomskim okoljem kot v preteklosti.

Nemški izvozniki so za Nemčijo pomembni kot vir zaposlitev, kot investitorji in plačniki davkov. Žrtvovanje dobičkov za obstanek na trgu in ohranitev tržnega deleža je lahko kratkoročno uspešna taktika, toda ker od kitajskega trga ni mogoče pričakovati že skorajšnjega okrevanja, lahko takšno ravnanje vodi v nove probleme. Njihova posledica bi po oceni Georga Friedmana lahko bile »odpovedi, zmanjševanje investicij in zmanjšanje vlaganja v inovacije ter nižji prispevki za nemško državo,« v kolikor se bodo tudi druga nemška podjetja pričela odločati za enako taktiko, kot jo uporablja proizvajalec Mercedesov. To pa bo imelo posledice za celotno EU, saj je Nemčija še zmeraj evropski »motor«, njen bančni in gospodarski sistem pa sta prepletena s sistemi ostalih evropskih držav. Eli za avtomobile v Nemčiji se proizvajajo v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Nemčija tudi nadpovprečno veliko prispeva v evropski proračun. Po podatkih Evropske komisije je leta 2014 Nemčija v proračun EU prispevala 14 milijard evrov več, kot pa je iz njega dobila. Težave nemških izvoznikov bi zato hitro lahko postale tudi resen evropski problem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.