Podobe pozabe

V Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo od 5. do 29. maja na ogled dokumentarna razstava Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljane, ki je nastala v sodelovanju projekta Moje ulice, ki že leta beleži spomine Ljubljančanov in Ljubljančank ter režiserko Anjo Medved, ki v produkciji Zavoda Kinoatelje vodi podobne akcije na Goriškem. Na razstavi s svojimi spomini sodelujejo: Aleksander Bassin, Marija Magdalena Boc, Mirjana Borčič, Uroš Jenko, Eva Pirkmajer, Breda Poznič Šetina, Tomaž Potza in Božo Štajer.

Moje ulice so večletni projekt zbiranja osebnih spominov in zgodb o Ljubljani nekoč. V okviru zavoda Divja misel ga vodijo Tina Popovič, Katja Preša in Špela Frlic. Na podlagi zapisov so nastajale tudi oddaje Moje ulice na Radiu Študent in Valu 202. Od lanskega leta so pripovedovanja spominov mesečno na sporedu programa Vodnikove domačije. Leta 2012 so Moje ulice k sodelovanju povabile režiserko Anjo Medved, tokratna razstava pa je plod večletnega sodelovanja.

"Kadar poslušamo spomine drugih, se pogosto spominjamo svojih, zato je spominski album mesta prostor stika med osebnim in skupnim v preteklosti mesta. Bolj kot o preteklosti spregovori o spominjanju; o tem, zakaj se v morju pozabljenega spominjamo ravno določenih trenutkov. Iskanje sledi, ki poleg informacij v prihodnost posredujejo čustva, je vedno spodbujalo raziskovanje preteklosti. Kadar listamo po spominskih albumih, običajno ne iščemo zgodovinskih resnic, temveč iskrenost zgodb. Te bolj kot vrsta zgodovinskih študij tkejo tisto vez s preteklostjo, brez katere ni mogoče misliti sedanjosti. Tudi zato je včasih vredno pobrskati po družinskih spominskih albumih. Prihodnost namreč vedno nastaja tukaj in zdaj: iz točno določenih spominov in točno določenih pozab," pravi Anja Medved.

Po besedah kustosinje Petje Grafenauer namen razstave ni le majsko obeleževanje spomina na bodečo žico, s katero je bilo v preteklosti obdano naše mesto, temveč tudi razmislek o sedanjosti. V času, ko se vrata pomoči potrebnim vse bolj zapirajo, želimo opomniti na preteklost, da bi lažje razumeli, kako naše besede, dejanja in zgodbe tvorijo sedanji trenutek in veliko zgodobo kolektivnega spomina, od katere smo odvisni in jo hkrati soustvarjamo. Kratke zgodbe iz vsakdanjega življenja, ki se jih spominjajo nekdanji otroci in mladostniki, govorijo o krutem vojnem in povojnem času. Namen razstave zato ni le majsko obeleževanje spomina na bodečo žico, s katero je bilo v preteklosti obdano naše mesto, temveč tudi razmislek o sedanjosti. Poleg dokumentarne video instalacije bodo premierno predstavili tudi spletno stran Preteklik.si-spominski album mesta Ljubljane, delo v nastajanju, kjer zbirajo spomine za bodoče generacije.