Uredništvo

 |  Politika

Sporazum TTIP določa, da bodo imele velike korporacije odslej »legalno« oprostitev davkov

Protest proti tajnim trgovinskim sporazumom

Protest proti tajnim trgovinskim sporazumom
© Borut Krajnc

Pred kratkim je urednik Mladine Grega Repovž v uvodniku z naslovom Komu je mar Zavec pisal tudi o sporazumu TTIP. V luči razkritij, kaj vse ta sporazum vsebuje in kako si večina pred njim še vedno zatiska oči, Repovžev zapis ponovno objavljamo: "Davčne oaze so namreč v veliki meri preteklost že danes – za tiste namreč, ki imajo od njih največje koristi, torej za velike in tudi malo manjše mednarodne in nacionalne korporacije. Ker so našli že novo obliko, ki jim omogoča to, kar so jim omogočale doslej davčne oaze, le da ima nova forma tudi navzven legitimno in legalno pokritje. V navezi s politiko so namreč sami pripravili in tudi v veliki meri že zlobirali globalne sporazume, kot so evropsko-kanadsko-ameriški TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo), CETA (Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum) in TISA (Sporazum o trgovanju s storitvami). A to so le trije, ki še niso vsi uveljavljeni, večina drugih, ki ureja položaj korporacij v preostalem svetu, pa je bila že sprejetih, na primer CAFTA, NAFTA in TPP."

"Ti sporazumi korporacijam dejansko z najvišjimi meddržavnimi akti (ki so na ravni držav tudi nad ustavami) za nedoločen čas urejajo položaj, ki jim ga danes dajejo le še davčne oaze. Ti sporazumi določajo, da bodo velike korporacije imele odslej »legalno« oprostitev davkov, legalno izločitev in ignoriranje nacionalnih zakonodaj, urejajo njihovo nedotakljivost s strani nacionalnih vlad in sodišč, urejajo jim njihova lastna globalna pravila, tako med njimi kot do nacionalnih držav. V razpravah o omenjenih sporazumih prepogosto nasedemo vprašanjem o tem, koliko delovnih mest ali davkov bomo z njimi izgubili v posamezni državi – dejansko vprašanje pa je, ali se zavedamo, da s temi sporazumi korporacijam dajemo naddržavni položaj in nedotakljivost, izrecno pa jih oproščamo obveznosti do držav, v katerih delujejo," je v Mladini zapisal Grega Repovž.

Komentar Komu je mar Zavec si lahko v celoti preberete tu

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.