Damjana Kolar

 |  Kultura

Portreti iz Shoreditcha

Alan Hranitelj

Alan Hranitelj

Od 15. do 30. junija bo v Kinu Šiška na ogled razstava britanskega fotografa Mika Crawforda, ki dokumentira več kot štiri leta gostovanj slovenskih umetnikov v Londonu. Rezultat je 52 portretov likovnih umetnikov in pesnikov kot modnih oblikovalcev in filmskih režiserjev, ki jih je fotograf posnel na različnih lokacijah v Shoreditchu in bližnji okolici, zato izražajo raznolikost tega živahnega in zgodovinskega predela vzhodnega Londona.

Mike Crawford, ki živi in dela v Londonu, je fotograf in specializirani razvijalec fotografij, ki se večinoma ukvarja s portreti in urbano krajino. V svojem delu združuje tako analogne kot digitalne tehnike. Že več kot dvajset let vodi podjetje Lighthouse Darkroom, v okviru katerega s številnimi najuglednejšimi fotografi sodeluje pri pripravi njihovih razstav in publikacij. Poleg tega predava na več univerzah in inštitutih. Je tudi avtor štirih knjig o tehničnih vidikih fotografije in več kot 70 člankov za različne fotografske revije.

Projekt Portreti iz Shoreditcha, ki se je leta 2011 začel kot 12-mesečni projekt fotografiranja udeležencev rezidenčnega programa Ministrstva za kulturo, je privedel do zbirke, ki dokumentira več kot štiri leta gostovanj slovenskih umetnikov v Londonu. Nastalo je 52 portretov, na katerih so se znašli tako slikarji in pesniki kot modni oblikovalci in filmski režiserji (Almira Sadar, Nikolai David Jeffs, Jani Virk, Lidija Dimkovska, Urša Vidic, Maja Malus, Sanja Janša, Maja Dolores Šubic, Miha Boljka, Barbara Jurkovšek, Živa Žitnik, Sašo Sedlaček & Lada Cerar, Jernej Forbici, Polona Kasal, Mihail Hodin, Anita Voljčanšek, Natalija Sultanova, Ravil Sultanov, Rok Govednik, Jasmina Klančar, Tanja Lazetič, Marina Gumzi, Peter Movrin, Janez Dovč, Jana Bauer, Amir Murtovič, Mateja Bučar, Majda Koren, Oto Rimele, Tjaša Mavrič, Aleksandra Balmazovič, Mojca Pišek, Aleš Šteger, Ana Barič Moder, Valerija Cokan, Dejan Lapanja, son:DA (Miha Horvat, Golec Metka), Sašo Vrabič, Stanka Hrastelj, Mitja Mlakar, Ana Lasić, Veronika Dintinjana, Rok Vevar, Katarina Avbar & Peter Dekleva, Diana Koloini, Jedrt Maležič, Damjan Kozole & Emil Kozole, Alan Hranitelj, Petra Hazabent, Ljupčo Todorovski & Zarja Vintar, Terra Urbana (Saša Kladnik, Mateja Benedetti & Greta Godnič), Jana Putrle Srdič, Jazoo (Tomaž Pačnik & Matjaž Mlakar), Rok Marinšek & Olga Košica, Jaša Koceli).

Shoreditch in sosednja okrožja so bili vedno prehodno območje. V poznem 17. stoletju so se tam ustalili hugenoti, ki so bežali pred verskim preganjanjem v Franciji. Dvesto let pozneje so tja migrirali judovski begunci iz Vzhodne in Srednje Evrope, medtem ko se je v sedemdestih letih 20. stoletja v okrožje, ki je tedaj veljalo za eno najrevnejših in najbolj zapuščenih, zlilo na tisoče bengalskih priseljencev. V zadnjih letih je Shoreditch postal učbeniški primer procesa gentrifikacije. Ta se začne v zanemarjenem delu mesta, ki je zaradi nizkih najemnin in praznih prostorov priljubljeno med umetniki in drugimi kreativci, in konča tako, da je skupnost teh ljudi, zahvaljujoč kateri je območje postalo bolj barvito in glamurozno, prisiljena oditi zaradi navala dragih restavracij, dizajnerskih trgovin in drugih podjetij, ki si lahko privoščijo vse višje cene nepremičnin. Kjer je bilo nekoč le nekaj tradicionalnih pubov, so zdaj cele ulice kavarn, trendovskih barov in nočnih klubov, ki skrbijo za pestro nočno življenje, kakršnega tam niso videli vse od Shakespearjevih časov.

Crawford upa, da bo s tem, ko je za lokacijo svojih portretov izbral ulice Shoreditcha, gledalcu omogočil poseben vtis o tem zelo posebnem delu Londona. Ni ga hotel le uporabiti za ozadje svojih subjektov, s čimer se subtilno nanaša na gledališko iluzijo, temveč je hotel hkrati prikazati območje, ki vsakemu gostujočemu umetniku en mesec služi kot dom. V okviru tega programa so številni Slovenci imeli priložnost spoznati londonsko kulturo in se ustvarjalno odzvati nanjo. Fotograf, ki se je srečal številnimi uveljavljenimi in perspektivnimi slovenskimi umetniki, je v zameno ob ustvarjanju tako obsežnega opusa pridobil veliko globlje razumevanje in zavedanje pomena kulture za Slovenijo in raznolikosti njenih umetnikov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.