ZDA še naprej z ruskimi motorji v vesolje

Ameriški senat je dosegel sporazum o nakupu 18 raketnih motorjev RD-180. Razlog za to odločitev, s katero se po mnenju nekaterih strokovnjakov in medijev celo kršijo ameriške sankcije zoper Rusijo, je preprost: ameriška podjetja lahko zamenjavo za raketne motorje naredijo šele leta 2021. Odstop od nakupa ruskih raketnih motorjev bi menda lahko celo preprečil polete satelitov in naprav ameriškega ministrstva za obrambo.

Pred odločitvijo je med ameriškimi senatorji prišlo tudi do ostrih besednih dvobojev o potrebi nakupa ruskih raketnih motorjev. Predvsem republikanski senator John McCain je bil zelo proti omenjenemu nakupu, njegovo pobudo pa je podprl tudi kongres. Kljub temu pa je nakup ruskih motorjev že uvrščen v najnovejši zakon o proračunu, ki velja do oktobra leta 2016. Med ameriškimi mediji posebnega navdušenja nad tem, da ameriška civilna in vojaška oprema leti v vesolje s pomočjo ruske tehnologije ni bilo opaziti. Nekateri mediji na primer opozarjajo, da se s takšnimi nakupi podpirajo "Putinovi tajkuni". "Putinovo vesoljsko industrijo upravljata dva ruska uradnika, ki sta bila sankcionirana zaradi napada na Ukrajino. Zakaj potemtakem Pentagon od njih kupuje blago v vrednosti dveh milijard dolarjev?" se sprašuje Huffington Post in opozarja, da se bo v naslednjih letih v podjetja, ki jih vodita Dimitrij Rogozin in Sergej Čemezov steklo za dve milijardi ameriškega davkoplačevalskega denarja.

Charles Davidson, izvršni direktor pobude Kleptokracija, ki deluje v okviru konzervativnega inštituta Hudson ameriško politiko opisuje kot "zmešano" in ocenjuje, da bi moral biti nakup ruskih motorjev "škandal, ne pa zgolj kontroverznost." Kljub temu pa so potrebe takšne, da druge poti za ZDA skorajda ni. Podjetji United Launch Alliance (ULA), ki sta ga ustanovili podjetji Lockheed Martin in Boeing ter Orbital ATK imata dolgoročne pogodbe z ruskimi dobavitelji že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj jih potrebujeta za svoje rakete Atlas V. Nova pogodba o dobavi 18 raketnih motorjev za rakete Antares je bila podpisana marca letos. Ti motorji so zelo pomembni, saj gre za prve stopnje, ki raketo dvignejo z zemlje, potrebujejo pa jih tako rakete Antares kot Atlas V.

Pri tem pa imajo ZDA še en problem. Zaradi prestrukturiranja ruske vesoljske industrije so Rogozin, Čemezov in mnogi drugi visoki ruski uradniki, ki se nahajajo na ameriških "črnih" seznamih sedaj neposredno vpleteni v samo podpisovanje pogodb. Ameriško finančno ministrstvo kljub temu trdi, da se s temi pogodbami ne krši zakonodaja ZDA o sankcijah Rusiji, kajti entitete, ki jih nadzorujejo "sankcionirani" posamezniki niso že same po sebi avtomatsko na seznamu za sankcije. Kot je za Daily Beast dejal eden od visokih uradnikov v ameriški administraciji "nimamo nobenih informacij o tem, da so nakupi raketnih motorjev prepovedani zaradi ameriških sankcij."

Kljub temu pa je ameriško financiranje podjetij, katerih najvidnejši predstavniki so podvrženi ameriškim sankcijam, ameriško vlado spravilo v težaven položaj. Zaradi težav s prejšnjimi podjetji je namreč po eksploziji rakete proton Vladimir Putin 8. decembra lani razpustil podjetje RSA Roscosmos in ves vesoljski program združil pod okriljem nove agencije, ki jo vodi Rogozin. In Rogozin je zadrego Američanov z raketnimi motorji, ki jih še vedno nimajo dovolj, znal dobro izkoristiti. Aprila leta 2014, ko so se pojavile prve dileme glede nakupa ruskih raketnih motorjev je namreč Rogozin dejal: "Po analizi sankcij zoper našo vesoljsko industrijo predlagam, da ZDA svoje astronavte pošiljajo do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) kar s trampolinom." Podjetje Rostec, ki nadzoruje dve tretjini ruskega obrambnega sektorja in zaposluje okoli 900.000 ljudi pa vodi Sergej Čemezov, ki je bil septembra leta 2014 uvrščen na sankcijski seznam ameriškega ministrstva za finance.

Namestnik ameriškega obrambnega ministra Brian McKeon je vprašanje, ali ZDA lahko sodelujejo s podjetji, ki jih vodijo posamezniki s seznama sankcioniranih, postavil Johnu Smithu, direktorju urada za nadzor tujih naložb (OFAC, U.S. Office of Foreign Assets Control). Ta nadzoruje izvajanje sankcij finančnega ministrstva. Toda v pismu z dne 1. marca mu je Smith odgovoril, da so sankcije nekega podjetja avtomatske samo, če ima sankcionirana oseba več kot 50 odstotkov lastništva v tem podjetju. Nadzor Rogozina in Čemezova je zato samo "podlaga za sum", kjer pa mora OFAC šele ugotoviti dejansko lastništvo omejenih oseb.

Senator John McCain je bil do tega za The Daily Beast bolj kritičen: "Naša odvisnost od ruskih raketnih motorjev, ki jih izdeluje podjetje, ki ga nadzorujejo Putinovi tajkuni, še naprej vzpodbuja ruski koruptivni vojaško-industrijski kompleks. V trenutku, ko Rusija še naprej okupira Ukrajino, destabilizira Ukrajino, nadleguje naše partnerje v zvezi NATO, pošilja orožje v Iran, krši sporazum o jedrskih silah srednjega dosega iz leta 1987 ter bombardira s strani ZDA podpirane sile v Siriji je to nedopustno." Vendar se kljub temu ni spremenilo nič, saj so prioritete ameriške agencije NASA še zmeraj dolgoročni projekti v vesolju. Tudi evropska agencija ESA ravna podobno, saj je z Roscosmosom leta 2005 sklenila 340 milijonov dolarjev vreden posel nakupa raket Sojuz, ki jih nato sestavljajo in izstreljujejo iz centra ESA v francoski Gvajani.