Zdaj se morajo Britanci soočiti z rasizmom, ki so ga dolgo ignorirali 

Ker je izbruhnil takoj, je prvi znak, da je ves čas bil tam, samo čakal je na pravi trenutek. »Prejšnji četrtek smo šli spat in se zbudili v državi, kjer so rasistični grafiti, rasistične zmerljivke in z raso povezano nasilje vsakdanja stvar. Dejstvo, da se je to metaforično rečeno zgodilo čez noč, nas ne sme zavesti, da se je res zgodilo čez noč,« v Guardianu piše Nesrine Malik.

Britanci so danes tukaj, kjer so, zato, ker so bili vedno tukaj. Nenaklonjenost do priseljencev je vrela pod pokrovko strpne Britanije, česar samozadovoljna elita ni prepoznala. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj jo bo kak velik dogodek prinesel na plan. Rasizem ni stranski učinek referenduma, je razlog, zakaj se je tako izšel. Dal je obliko ksenofobiji, ki jo je njegov rezultat oživil.

S kampanjo, ki je temeljila na strahu pred migracijami, je bil dejansko plebiscit o priseljevanju. Rasistični incidenti, ki se od takrat dogajajo v Britaniji, dokazujejo, da določenih vrst razprav o priseljevanju ni mogoče ločevati od drugih. Ksenofobija ni subtilna kreatura. Agresije so bili v zadnjih dneh deležni vsi – priseljenci iz držav EU in v Veliki Britaniji rojeni temnopolti ljudje, opozarja Nesrine Malik.

Ti dogodki so po njenih besedah dobra stvar, saj so se Britanci zdaj prisiljeni soočiti z dejstvom, da je v njihovi deželi močan nepriznan rasizem, ki je rezultat premajhne pozornosti za teme, ki so povezane z raso na eni strani, in na drugi strani zaostrenega tona medijskega poročanja o priseljevanju. »Seveda, Velika Britanija je 'tolerantna' država, vendar samo v negativnem smislu. Priseljence je tolerirala, ne sprejela. Seveda, Britanija je 'raznolika' dežela, toda ali je tudi integrirana,« sprašuje Malikova.

Kar se dogaja v Veliki Britaniji, je tudi opozorilo za tiste, ki so prepričani, da so rasizem le vulgarni incidenti, ki jih izvajajo neizobraženi ljudje, da je to le eno dejanje, ne zapleteno in neoprijemljivo omrežje, ki priseljencem meče polena pod noge.

Integracija ni možnost posneti fotografijo na podzemni železnici in tam videti ljudi vseh barv kože. Integracija je vpogled na delovna mesta, v vlado, medije in družbeno omrežje in tam videti izključno belce, pa razumeti, da tako ni zaradi razreda ali izobrazbe, ekonomskih razmer, ampak zaradi rase.

Ob predpostavki, da bo prosti trg opravil svojo nalogo, in da sistem v nobenem oziru aktivno ni rasističen, so Britanci izvedli zelo malo pozitivnega in hkrati se tudi niso uprli klevetanju priseljencev v medijih in politiki. »Neizogibno je bilo, da priseljenec ni postal samo demon, ampak tudi neviden,« piše Nesrine Malik.

Obstaja razlog, nadaljuje, zakaj so navidezno civilizirane države, ki so naredile največje korake proti svobodi in enakosti, priznanju pravic žensk, priznanju pravice istospolnim do poroke, zgrešile na področju rase. Tako je zato, ker dobri ljudje verjamejo, da rasizem širijo drugi, ki ne sprejemajo navodil od liberalne elite glede rase. To je pravi balon in upamo lahko, da je pok, ki ga je povzročil brexit, večen.