Izak Košir

 |  Mladina 27  |  Družba

Pijavke, ki to niso

Se nevladne organizacije res napajajo pri državi? 

Nevladne organizacije se dnevno borijo za obstanek; prepričanje, ki vlada v javnosti, da jih večinoma napaja državni denar, je zmotno.

Zadnja raziskava o več kot 25.000 slovenskih nevladnih organizacijah je namreč pokazala, da delež javnih sredstev glede na vse njihove prihodke v zadnjih letih pada. Lani je bil nekaj manj kot 36-odstoten, kar je štiri odstotke manj kot leta 2010.

Od kod dobivajo denar? Okoli 65 odstotkov sredstev za nevladne organizacije prihaja iz virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje in podobno. Nevladniki, ki so organizirani kot društva, dobijo slabih 36 odstotkov prihodkov iz prodaje raznega blaga in storitev (npr. prodaja društvenih izdelkov, vstopnic za predstave), približno 13 odstotkov iz donacij ter dobrih 10 odstotkov iz članarin in prispevkov članov.

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici pravi, da so za predsodke v zvezi z nevladniki krivi (desni) mediji in skupine, ki jih skušajo prikazati kot državne plačance in pijavke. Pravi, da za nevladnike ni posebnih davčnih olajšav, in opozarja, da država največkrat ne ve, kaj bi z njimi sploh počela. Zato priložnosti za sodelovanje ostajajo neizkoriščene. Forbici dodano vrednost nevladnih organizacij vidi tam, kjer lahko državo dopolnjujejo, »bodisi kadar država odpove ali pa se ne odzove dovolj hitro.«

Delež javnih sredstev, ki ga država namenja nevladnim organizacijam, v Sloveniji ni primerljiv z državami EU. V letu 2015 jim je Slovenija namenila 0,78 odstotka svojega BDP, medtem ko so države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile 2,20 odstotka BDP. Toliko o pijavkah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.