IK, STA

 |  Svet

V Nemčiji zborovanje Erdoganovih privržencev

Turški predsednik Erdogan

Turški predsednik Erdogan
© Flickr

 Kölnu se je včeraj začelo zborovanje privržencev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Več deset tisoč nemških Turkov se je zbralo na desnem bregu Rena, številni med njimi so imeli turške zastave. Zbrani so se z minuto molka spomnili na smrtne žrtve spodletelega državnega udara v Turčiji ter napadov v Parizu, Münchnu in drugih krajih. Shoda v Kölnu se je po zadnjih oceni policije zbralo približno 40.000 ljudi, organizatorji so sicer pričakovali deset tisoč ljudi manj. 

"Položaj je razmeroma miren," je ob začetku shoda povedal šef kölnske policije Jürgen Mathies. Poudaril je, da želi policija jasno sporočiti, da bo hitro, odločno in s silo posredovala proti kakršnikoli obliki nasilja. 

Shod spremljajo tudi protidemonstracije. Eno od njih so pripravili desničarski skrajneži, ki se v nasprotju s prvotnimi napovednimi niso zbrali v bližini turškega shoda. Skupno se je na štirih protidemonstracijah zbralo manjše število ljudi, kot so pričakovali. V središču mesta je sicer prišlo do manjših izgredov med Turki in Kurdi.

Na shodu so tudi že prebrali izjavo, v kateri so poudarili, da so se zbrali, da bi izrazili podporo "pravni državi, enotnosti, miru in neodvisnosti". Izjavo naj bi podpisalo 100 organizacij, med drugim turško-islamska krovna organizacija Ditib ter Turško-nemška industrijska in gospodarska zbornica. V izjavi vse "države, organizacije in stranke ter (...) politike sveta" tudi pozivajo, naj izrazijo "solidarnost s turškim narodom" in vlado v Ankari.

Še pred začetkom shoda so organizatorji izpostavili demokratičen in miroljuben značaj zborovanja. Namena shoda sta dva, in sicer proti poskusu državnega udara v Turčiji ter za demokracijo, je povedal generalni sekretar Zveze evropskih in turških demokratov (UETD) Bülent Bigli. UETD je blizu Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika Erdogana.

Nemško ustavno sodišče je v soboto zvečer soglasno sprejelo odločitev, ki organizatorjem shoda ne dovoljuje, da bi na shodu prek velikih zaslonov v živo predvajali izjave politikov iz Turčije, tudi predsednika države Erdogana. Odločitev je Turčija že obsodila. Sodišče je zahtevo zavrnilo iz formalnih razlogov, saj pooblastilo pravnega zastopnika organizatorjev ni ustrezalo zakonskim zahtevam.

Je pa udeležence shoda v Kölnu nagovoril turški minister za šport Akif Cagaty Kilic, ki je dejal, da so tukaj, ker so se rojaki v Nemčiji postavili v bran demokraciji in proti spodletelemu poskusu državnega udara v Turčiji. "Sporočilo, ki ga pošiljamo z današnjega dogodka je, da v Turčiji vse stranke in nevladne organizacije želijo skupaj nastopiti proti prevratu in obraniti demokracijo," je dejal v Nemčiji rojeni turški minister.

Po neuspelem poskusu državnega udara v Turčiji pred dobrima dvema tednoma je v Nemčiji, kjer živi okoli tri milijone Turkov, prišlo do spora med podporniki in nasprotniki Erdogana. Oblasti se bojijo, da bi zato protest lahko spremljalo nasilje. V Kölnu sicer živi tretjina vseh Turkov v Nemčiji.

Turčija je od neuspešnega puča v čistkah po vojaških in civilnih institucijah pridržala več kot 18.000 ljudi, skoraj 10.000 pa jih je aretirala. Več kot 49.000 državljanom so preklicali potne liste. Evropski voditelji so Turčijo ob tem posvarili pred kršenjem človekovih pravic, še posebej pred morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni.

Približno 3000 odstavljenim sodnikom in tožilcem so tudi zaplenili zasebno premoženje. Po prevratu so iz turške vojske odpustili skoraj 1400 pripadnikov turške vojske, člani vrhovnega vojaškega sveta pa so danes postali člani turške vlade.

Po poročanju Reutersa si je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan s tem ukrepom pridobil popolni nadzor nad turško vojsko. Že dan prej je turški predsednik objavil, da bo zaprl vse obstoječe vojaške akademije v državi, turška vojska pa bo poslej pod nadzorom ministrstva za obrambo.

Odstavljenim sodnikom in tožilcem so po poročanju dpa med drugim zaplenili nepremičnine in sredstva na bančnih računih.

Kaj smo o Erdoganu in razmerah v Turčiji pred kratkim pisali v Mladini:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.