Več kot 450 milijonov ljudi ima nižje prihodke kot leta 2005

Revnejši kot njihovi starši? Nov pogled na dohodkovno neenakost, so analitiki hiše Mckinsey naslovili svojo novo analizo. V njej ugotavljajo, da se je med 65 in 70 odstotkom gospodinjstvom ali več kot 540 milijonom ljudem v 25 razvitih gospodarstvih med letoma 2005 in 2014 realni prihodek zmanjšal ali ostal enak. Med letoma 1993 in 2005 se je realni prihodek še povečal 98 odstotkom gospodinjstev v teh državah. To je še en dokaz, da za današnje mlade ne velja več, da bodo živeli bolje od svojih staršev, kar je veljalo ves čas po drugi svetovni vojni.

Avtorji analize pravijo, da so njihove ugotovitve dodatek k razpravam o dohodkovni neenakosti, ki so bile do zdaj osredotočene predvsem na to, da so dobičke v glavnem pobirali najpremožnejši. Njihova analiza je pokazala, da so najbolj na udaru mladi, manj izobraženi delavci. Povečuje se število tistih, ki odraščajo bolj revni kot so odraščali njihovi starši.

Recesija in počasno gospodarsko okrevanje po izbruhu finančne krize leta 2008 sta bistveno prispevala k temu, da so prihodki večine ostali enaki ali so padli, a ob tem ne gre prezreti drugih dolgoročnih dejavnikov, ki ostajajo. To so staranje prebivalstva in zmanjševanje družin, pa tudi zmanjševanje deleža plač v bruto domačem proizvodu.

Zmanjševanje prihodkov ima nevarne ekonomske in socialne posledice. Veliko tistih, ki se jim prihodki ne povečujejo, je izgubilo zaupanje v globalni gospodarski sistem. Skoraj tretjina tistih, ki se jim življenjski standard ne izboljšuje, pravi, da so prepričani, da se bodo tudi njihovim otrokom razmere izboljševale počasneje. Izrazili so tudi nenaklonjenost prosti trgovini in priseljevanju.

Če se bo nadaljevala sedanja nizka gospodarska rast, se bo v prihodnjih desetih letih po oceni analitikov hiše McKinsey delež gospodinjstev, ki se jim realni prihodki ne bodo povečali ali se bodo zmanjšali, dvignil na 70 do 80 odstotkov. Tudi če se bo gospodarska rast izboljšala, ta problem ne bo rešen. Delež gospodinjstev brez povečanja ali s padcem realnega prihodka bo v tem primeru padel na 10 do 20 odstotkov, a se ta delež lahko podvoji, če se bo ob rasti zaradi avtomatizacije zmanjšalo število delovnih mest.

Število ljudi, ki se jim standard ne izboljšuje, je kljub temu mogoče zmanjšati. To je po besedah avtorjev analize mogoče doseči z ukrepi na trgu dela, pa z davki in transferji, s tem, da znižanje davkov in povečanje transferjev zaradi zadolženosti držav ne bi bilo dolgoročna rešitev.

Takšni ukrepi skupaj z dodatnimi ukrepi, kot so spodbude vodilnim v gospodarstvu, naj razmišljajo dolgoročno, lahko privedejo do pravih sprememb, so prepričani avtorji analize. Za to, da realni prihodki gospodinjstvom padajo ali ostajajo na enaki ravni, so odgovorni tako gospodarstveniki kot vlada.

Ob izsledkih analize so objavili tudi tabelo. V njej navajajo, da so se v ZDA bruto prihodki med letoma 2005 in 2014 zmanjšali ali ostali enaki 81 odstotkom gospodinjstev, razpoložljivi prihodek po plačilu davkov in prispevkov (torej na račun ukrepov vlade na področju davčne in socialne politike) pa le okrog 2 odstotkoma. Za Francijo navajajo, da se je bruto prihodek zmanjšal ali ostal enak 63 odstotkom gospodinjstev, razpoložljivi dohodek zaradi ukrepov vlade pa le 10 odstotkom. Svetovalec za naložbe Mike »Mish« Shedloock dvomi v te podatke. V Franciji , Veliki Britaniji in ZDA po njegovem ne bi bilo toliko nezadovoljstva, kot ga vidimo, če bi bili resnični.

Z ugotovitvami o vplivih trenda padanja prihodkov pa se strinja. Ob tem opozarja, da je večina teh ugotovitev razlog za to, da je v ZDA kandidat republikanske stranke za predsednika postal Donald Trump, da ima v Franciji vse večjo podporo skrajna desničarka Marine le Pen, v Italiji pa vodja protestnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo.

Kot običajno pa so analitiki McKenseyja po Mishevih besedah pozabili povedati, zakaj realni prihodki večini prebivalcev padajo oziroma ostajajo enaki. To je denarna politika centralnih bank, od katere imajo koristi le premožni in tisti, ki imajo neposreden dostop do denarja – seveda na račun vseh ostalih.