Monika Čvorak

 |  Politika

ŠOS in DOS nasprotujeta predlogu zakona o vajeništvu

© Borut Peterlin

V Študentski in Dijaški organizaciji Slovenije nasprotujejo zakonu predloga o vajeništvu, saj je bil predlog po njihovem mnenju pripravljen brez mnenja mladih in posledično njim v škodo. V obeh organizacijah opozarjajo, da zakon sledi željam delodajalcev ter da ministrstvo za izobraževanje ni pripravilo nobenih analiz ali kazalnikov, s katerimi bi lahko spremljali uspešnost predlaganega modela.

V petek se je zaključila javna razprava o predlogu zakona o vajeništvu, a ŠOS in DOS – čeprav sta edini reprezentativni organizaciji mladih v srednjem ali višjem in visokem šolstvu – v pripravo nista bili vključeni, pravijo na obeh organizacijah.

Dodajajo, da je vajeništvo sredstvo za doseganje cilja, ki pa ni definiran. Po njihovem prepričanju predlog prav tako ne sledi globalnim trendom na trgu dela: »Jasno je edino, da sledimo nepreverljivim in poenostavljenim argumentom, hkrati pa v diskurzu pavšalno primerjamo neprimerljive države (Slovenijo z Nemčijo in Avstrijo),« so kritični v predstavniki študentov in dijakov.

Nadalje pravijo, da predlog predvideva reprodukcijo družbene neenakosti ter novo obliko izkoriščanja »fleksibilne« in neplačane delovne sile, saj slovenski delodajalci v vajeništvu vidijo le priložnost za nižje stroške – povečanja zaposlenosti mladih ne bo, lahko pa pričakujemo veriženje in prekarizacijo vajencev, so prepričani.

ŠOS in DOS pripravljavcem zakona očitata, da je proces priprave predloga potekal netransparentno, pri čemer so »privilegirano vlogo očitno imeli delodajalci in lobisti«. Ministrstvo je, kot navajajo, pozabilo na strokovne argumente, saj ni definiralo niti osnovnih načel in temeljnih pričakovanj – po njihovem mnenju manjkajo celo odgovori na najbolj splošna vprašanja: »Kaj so funkcije predlaganega vajeniškega sistema? Kdo so ciljne skupine in zakaj? Kaj so strateški cilji reforme in zakaj? Kakšna so merila za njegovo uspešnost? Kako so naslovljeni ekonomski, javni, družbeni in individualni cilji?« Sprašujejo se tudi v čem je razlika med vajeništvom in že sedaj obstoječim praktičnim usposabljanjem z delom v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Razen nekaterih specifičnih ciljev, organizaciji menita, da ni jasno niti to, zakaj zakon oz. samo vajeništvo sploh sprejemamo.

Več o predlogu zakona o vajeništvu si lahko preberete v aktualni številki Mladine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.