Doba globalizacije se bliža h koncu

Adidas je bil med prvimi. Že v začetku 90. let prejšnjega stoletja je doma v Nemčiji zaprl večino tovarn in proizvodnjo preselil v države s poceni delovno silo. Zdaj napoveduje vrnitev. V jeseni namerava poslati v trgovine prve tekaške čevlje narejene v Nemčiji. Tako spet lahko postane prvi, saj je videti, da je doba globalizacije pred koncem, v die Welt piše Frank Stocker.

Glavni ekonomist banke DZ Stefan Bielmeier pravi, da se po izbruhu finančne krize pred osmimi leti ni upočasnila le gospodarska rast po svetu, ampak tudi rast mednarodne trgovine. Stopnja rasti mednarodne trgovine je zdaj celo nižja od stopnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Dejansko to pomeni, da se globalna povezanost gospodarstev spet zmanjšuje. Bielmeier to svojo trditev utemeljuje z globalizacijskim indeksom, ki ga je razvil. Z njim je primerjal investicije 16 držav v drugih državah z BDP.

Rezultat te primerjave je nedvoumen. Globalizacija je dobila pospešek leta 1997 in dosegla vrh leta 2007. Danes je vrednost Bielmeierjevega indeksa spet na ravni 90. let prejšnjega stoletja. Eden od razlogov za to je potešitev, saj je večina podjetij, ki so lahko izkoristila prednosti preselitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo, tovarne tja že zdavnaj preselila. Hkrati se hitrorastoče države v zadnjih letih soočajo s številnimi krizami, kot so vojaški konflikti, recesija v Rusiji, korupcijska kriza v Braziliji, upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem, politična kriza v Turčiji.

Zaradi teh kriz številna podjetja čakajo z naložbami v teh državah. Te v veliko primerih zaradi tehnološkega razvoja tudi niso več potrebne. Tudi to kaže primer Adidas. V Nemčiji bo namreč proizvajal povsem brez zaposlenih, saj bodo njegove čevlje izdelovali le roboti. En robot bo prinesel material za čevlje, drugi ga bo izrezal, tretji bo iz delov umetne snovi naredil podplat, vse to bo na koncu robot sestavil in zvaril skupaj. Tako je naročila mogoče obdelati v bližini proizvodnje, odpadejo dolge transportne poti, stroški za izdelavo čevljev so na koncu celo nižji od ročne izdelave v Vietnamu. Tehnologija tiskanja 3D podobne novosti omogoča na številnih drugih področjih.

Ta sprememba sovpada z vedno večjim nasprotovanjem zahodnih družb globalizaciji. Ta upor je za številne ekonomiste nerazumljiv, saj standardna teorija ekonomije pravi, da prosta trgovina koristi vsem regijam, ki so vključene. To je bil po besedah ekonomista pri družbi NN Investment Partners WillemaVerhagna odločilni argument v prid globalizaciji. Ekonomisti so pozabili, da iste ekonomske teorije o prosti trgovini tudi pravijo, da imamo v okviru regij zmagovalce in poražence. V večini zahodnih držav so poražence prepustili samim sebi.

Toda globalizacija je imela tudi pozitivne učinke. Nedvomno je, da je več sto milijonom ljudi na svetu omogočila, da so se izkopali iz revščine, ljudem v razvitem svetu pa je omogočila, da imajo veliko dobrin na voljo po ugodnejših cenah. Willem Verhagen zato meni, da je treba najti rešitve za omilitev negativnih učinkov globalizacije. Med njimi je vsekakor krepka rast, ki bo koristila tako kapitalu kot delavcem. Z njo bi bilo mogoče ustaviti zmanjševanje globalizacije. Kako priti do globalizacije, od katere bodo imeli si korist, pa je vprašanje za milijon dolarjev.

Da je globalizacije, kakršno poznamo zdaj, konec, najpomembnejši znak za to je odločitev Britancev za izstop države iz EU na referendumu junija letos, je v Guardianu napisal tudi Ruchir Sharma, avtor dela Vzpon in padec narodov (The Rise and Fall of Nations) ter glavni globalni strateg in vodja oddelka za hitrorastoče trge v družbi Morgan Stanley Investment Management.