Damjana Kolar

 |  Kultura

Skupinska razstava slovenskih in italijanskih umetnikov

Enej Gala

Enej Gala

V Mestni galeriji Piran in Razstavišču Monfort Portorož je do 13. novembra na ogled skupinska razstava z naslovom This is today, ki so jo pripravile Obalne galerije Piran in Galerija A + A iz Benetk. Na razstavi sodelujejo slovenski in italijanski umetniki: Paola Angelini, Thomas Braida, Fabio De Meo, Nebojša Despotović, Enej Gala, Paolo Gonzato, Andrea Grotto, Kensuke Koike, Silvia Mariotti, Valerio Nicolai, Luka Širok, Kristian Sturi, Aleksander Velišček, Špela Volčič, Ivan Žerjal. Kustosinja razstave: Aurora Fonda v sodelovanju s Francesco Fialdini in Francesco Bacelle. 

V zadnjih desetletjih so na beneški likovni akademiji opazili večje zanimanje za slikarstvo, ki se navezuje na tradicijo oziroma preteklost beneške republike, v kateri se je razvila znamenita beneška šola s svojimi značilnimi predstavniki. Na podoben način tudi ustvarjalci, ki danes delujejo v tem prostoru, ponovno odkrivajo slikarstvo in ga na sodoben način interpretirajo. Govorica slikarstva današnjega časa srka vplive sveta, sestavljenega iz različnosti, multimedialnosti, ki se med seboj prepletajo in ponujajo različne nivoje branja oziroma razlag. 

Razstava This is Today prvič na tujem prikazuje izjemno umetniško vrenje, ki se dogaja v Benetkah. Ustanove, kot so Akademija lepih umetnosti, oddelek za vizualne umetnosti beneške univerze IUAV in delavnice Fundacije Bevilacqua La Masa, igrajo pomembno vlogo spodbujevalca ustvarjalne energije. Benetke so bile od nekdaj kozmopolitsko mesto in ta značaj ohranjajo še dandanes. Gre za pojav, zakoreninjen v različnih zgodovinsko-kulturnih kontekstih, v katerih se umetniška tradicija italijanskega “novecenta” prepleta z nemško, avstrijsko in svetovljansko dediščino bližnjega evropskega vzhoda. 

Razstava združuje dela večje skupine mladih umetnikov, ki se izražajo z jezikom, ki ne ponuja linearnega branja. Delo je v resnici pogosto rezultat sestavljanja dražljajev in vplivov, ki jih lahko definiramo kot ikonografska hiperbesedila. Ta omogočajo gledalcu, da ustvarja povezave na način, ki je podoben našemu potovanju po medmrežju.

"Dela, pa naj bodo slikarska, kiparska ali fotografska, nastajajo skozi skupek podob, ki so postavljene v medsebojno razmerje s ključnim elementom. Podobno kot na medmrežju vodi izbira temeljne besede v odpiranje drugačnega dokumenta in aktivira neskončne poti branja, tako tudi podobe, ki jih odkrivamo v razstavljenih delih, ponujajo ne le povezave med številnimi predstavljenimi temami, marveč tudi med različnimi nivoji kompozicije.

Podoba je torej razcepljena na številne majhne delce, primaknjene ali dodane ikonografske prilastitve, iz katerih nastane. Če vse fragmente povežemo, nastane nova struktura z novim pomenom, kar je rezultat osebne mitologije v dialogu s sodobnim družbenim kontekstom. Vloga avtorja je v tem, da daje strukturo in pomen vsem tem drobnim delom, z namero, da preoblikuje globalno, ki se razodeva v umetniški kompoziciji. Iz te sheme je mogoče razbrati nekatere konstante, ponavljajoče se pri izbranih avtorjih, ki jih z uporabo hipertekstualne metodologije razvijajo v individualne odnose in interpretacije. Razstava je tudi trenutek premisleka in obračuna, v katerem se kaže že zrel pojav umetniških iskanj, ki dosegajo pomembne vrhunce in terjajo umestitev v ustrezni širši kontekst," je zapisala kustosinja Aurora Fonda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.