Snowden: Ne gre osredotočati zgolj na to, kdo je predsednik

Prvi žvižgač sveta pravi, da od izvoljenih funkcionarjev ne gre pričakovati preveč, prav tako pa poudarja, da se jih ne smemo preveč bati. Ljudi poziva, naj jih rezultat volitev za predsednika ZDA ne odvrne od tega, da zahtevajo od vlad in podjetij, naj se ne vmešavajo v njihova zasebna življenja.

Edward Snowden, žvižgač in nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ostaja tudi po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA begunec. »Donald Trump je samo predsednik. To je pomemben položaj, a je le eden od mnogih,« pravi.

Odhajajoči predsednik ZDA Barack Obama je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo ukinil množični nadzor v ZDA. Obljubljal je, da ne bo več prisluškovanj brez sodnega naloga, da bo preiskal in končal izvajanje kriminalnih dejanj, ki jih je počela prejšnja administracija. Zaradi tega smo vsi vanj polagali veliko upanja. Ne samo ljudje v ZDA, ampak tudi v Evropi in drugod po svetu. »Bil je čas, ko smo verjeli, da se bo zato, ker je bil izvoljen pravi človek, vse spremenilo. Toda, ko je prevzel položaj, smo ugotovili, da teh obljub ni izpolnil,« razlaga Snowden. Zaradi tega se ne gre osredotočati zgolj na to, kdo je predsednik in na funkcijo predsednika.

Obama je potrdil Snowdnove besede v pogovoru za nemški Spiegel. Dejal je, da se Snowden mora vrniti v ZDA, kjer ga čaka sojenje. »Ne morem pomilostiti nekoga, ki se izogiba sodišču,« pravi Obama. V ZDA so v času njegovega mandata Snowdna obtožili kršenja zakona o vohunjenju in drugih predpisov za izdajanje skrivnosti s področja nacionalne varnosti. Obama se glede pomilostitve seveda spreneveda. Predsednik ZDA ima glede pomilostitev ljudi široke pristojnosti. Posameznika lahko pomilosti, tudi če se ta izogiba sodišču.

Edward Snowden, ki od leta 2013 živi v Rusiji, ki mu je zagotovila politično zatočišče, razlaga, da se sodišču v ZDA izogiba zato, ker ne bi bil deležen pravičnega sojenja, ker se na podlagi zakona o vohunjenju ne bi mogel braniti z argumentom, da je želel razkriti, da vlada pretirava pri nadzoru državljanov.

Previdni moramo biti. Od izvoljenih funkcionarjev ne gre pričakovati preveč, pa tudi preveč bati se jih ne smemo, pravi Snowden. Ljudi poziva, naj jih rezultat volitev za predsednika ZDA ne odvrne od tega, da zahtevajo od vlad in podjetij, naj se ne vmešavajo v njihova zasebna življenja. Tako kot se naftna podjetja soočajo s kritiko, protesti in umikom določenih investitorjev zaradi vpliva njihove dejavnosti na podnebje, je treba po Snowdnovih besedah enako obravnavati posledice dejanj podjetij, ki vplivajo na digitalno klimo.

Če ljudje želijo spremeniti svet, naj pogledajo sebe namesto, da polagajo svoje upe in strahove v eno samo osebo. »To je lahko le delo ljudi,« pravi. »Če hočemo imeti boljši svet, ne smemo upati, da bi dobili Obamo ali se bati Donalda Trumpa, ampak si ga moramo ustvariti sami. Ljudje še vedno preveč pričakujejo od politikov, preveč pogosto politiko obravnavajo kot religijo, politike pa kot bogove ali polbogove.

Odvetniki ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga so pred kratkim napovedali, da bodo Donalda Trumpa pozvali, naj umakne preiskave proti Assangu. V ZDA ga preiskujejo zaradi objave dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, ki jih je zagotovil žvižgač Bradley Manning. Assange od leta 2012 živi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Tako se je izognil, da bi ga Velika Britanija izročila ZDA.