MLADINA Trgovina

VG, STA

5. 12. 2016  |  Politika

Poraz skrajne desnice na avstrijskih predsedniških volitvah 

V sosednji Avstriji je na ponovljenih predsedniških volitvah slavil Alexander Van der Bellen, ki je premagal svobodnjaka Norberta Hoferja

Alexander Van der Bellen

Alexander Van der Bellen
© WkiCommons

Že včeraj je postalo jasno, da je v ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev zmagal neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen. Nekdanji predsednik zelenih je za okoli 300.000 glasov premagal protikandidata Norberta Hoferja, katerega stranka je ravno zahtevala ponovitev drugega kroga predsedniških volitev iz maja tega leta. Tudi na majskih volitvah je slavil Van der Bellen, a zgolj za dobrih 30.000 glasov.

Na tokratnih volitvah je izid drugačen, a še vedno ostaja najtesnejši izid kakega drugega kroga predsedniških volitev v Avstriji. Začasni končni izidi volitev kažejo, da je Van der Bellen dobil 51,68 odstotka glasov volivcev, vendar ta prednost glede na vzporedne volitve s preštetjem glasov po pošti ne bo več najtesnejša, saj naj bi na koncu pobral skupaj 53,3 odstotka glasov in tako za okoli šest odstotnih točk prehitel Hoferja. Sicer pa naj bi bila na ponovljenih volitvah volilna udeležba bila višja za 1,3 odstotne točke, volitev se je udeležilo okoli 74 % volivnih upravičencev.

Zmagovalnemu kandidatu so že včraj čestitali Donald Tusk, predsednik evropskega sveta, Martin Schulz, predsednik Evospkega parlamenta, Francois Hollande, francoski predsednik. Izid volitev je za predstavnike Evropske unije najverjetneje pomenil olajšanje, saj bi v primeru zmage nasprotnega kandidata, evrospkeptika Hoferja, EU med mnogimi desno populističnimi premierji dobila še prvega takšnega predsednika države. Van der Bellen bo prisegel 26. januarja, Hoferjevi svobodnjaki pa so že včeraj sporočili, da se tokrat na volitve ne bodo pritožili.

Van der Bellenova volilna zmaga pomeni velik uspeh stranke Zelenih, je povedal nekdanji slovenski veleposlanih na Dunaju Aleksander Geržina. Gre za majhno stranko s 30-letno tradicijo na avstijskem političnem. Zeleni so po navadi imeli med 10- in 14-odstotno podporo in še nikoli ni bila v vladi.

Zmaga zelenega kandidata gre predvsem pripisati boljši mobilizaciji svojih volivcev. Po ocenah inštituta Sora je Van der Bellen zmagal po zaslugi podpore ženski, zanj je namreč glasovalo 62 % volivk, medtem ko je večina moških bila na strani Hoferja. Sicer pa je Vand der Bellen praviloma zmagoval v večjih mestih, medtem ko je Hofer bolj prednjačil v manjših in srednje velikih podeželskih krajih.

Po mnenju Aleksandra Geržine je k zmagi Van der Bellna pripomogel tudi Brexit, ki je povzročila tudi deloma večjo mobilizacijo proevropskih volivcev v prid Van der Bellnu. Bexit je za velik del evropejcev povzročil šok: »Zadnje raziskave kažejo, da se pripadnost Evropi v nekaterih velikih članicah veča,« je še povedal Geržina. Po njegovem mnenju pa včerajšnji izidi hkrati pomenijo tudi velik uspeh svobodnjaške stranke (FPÖ). FPÖ je ob dokaj visoki volilni udeležbi dobila skoraj polovico glasov, kar morda pomeni večji uspeh te stranke na naslednjih parlamentarnih volitvah. FPÖ sicer že mesece vodi v javnomnenjskih raziskavah.

Svobodnjaška stranka, katere predsedniški kandidat je včeraj bil poražen, se po mnenju Geržine bolj osredotoča na parlamentarne volitve: »Težko bi si predstavljal, da bi ob zmagi Hoferja dobila še mesto zveznega kanclerja na rednih ali izrednih parlamentarnih volitvah. Zdaj pa se mi zdi, da je temu cilju bližje,« pravi Geržina.

Na avstrijskem notranjepolitičnem prizorišču dominirata predvsem dva velika bloka – socialdemokratska stranka na eni strani in ljudska stranka na drugi strani. Obe stranki sta podprli Van der Bellna, ki je pred svojo kariero v Zelenih bil član socialdemokratske stranke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.