MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

6. 12. 2016  |  Družba

Medijske mreže in neenakost

Na splošno velja prepričanje, da medijske mreže povsod širijo svobodo. Zadeva pa ni tako preprosta, saj nimajo vsi ljudje enakih možnosti za dostop do medijev. Medtem ko so globalne elite povsod bolje povezane, to ne velja za tiste, ki delajo zanje.

© Tomaž Lavrič

Ljudje po vsem svetu ne glede na to, kje živijo, večinoma ne znajo več živeti brez naprav, ki jim omogočajo medsebojno povezovanje in komunikacijo. Ta povezanost ima velik vpliv na družbeni napredek in globalno pravičnost. Enako velja za medije in informacijsko infrastrukturo, od katere je odvisen sodobni povezani svet. Tako kot se ekonomski modeli, katerih temelj sta trg in potrošnja, širijo v vse več svetovnih regij in prodirajo v vse več sfer vsakdanjega življenja, logika korporacij vse bolj zavzema medije in digitalne platforme.

V Indiji so se pred približno letom dni uprli Facebooku, ki je želel vzpostaviti platformo Free Basics, prek katere bi Indijci lahko brezplačno dostopali do Facebooka in spletnih strani, ki bi jih izbral Facebook. Čista dobrodelnost to ni, kajti Facebook bi si lahko prek te svoje storitve zagotovil dostop do enega najhitreje rastočih trgov na svetu. Testni primer za druge države v razvoju in hitrorastoče države ne more več postati, ker je to že Afrika. V Afriki je Facebooku svojo platformo Free Basic že uspelo uvesti brez kakršnega koli upora in ljudje se sploh ne zavedajo, kakšne omejitve jim prinaša.

Družbe, ki poslujejo po zakonih trga in njihov glavni cilj niso koristi za ljudi, ampak dobiček, so si prisvojile pravico, da oblikujejo, regulirajo in določajo cene za platforme, prek katerih se povezujemo. Tako odločajo, kako vidimo svet okrog sebe, vplivajo na naša politična prepričanja in celo na naše poglede glede prihodnosti, ugotavlja Kevin Kelly, urednik revije Wired.

Zlasti na severu kot tudi na jugu informacijske mreže in komunikacijski protokoli, ki so osnova medijske infrastrukture, oblikujejo in upravljajo zasebna podjetja. Globalna podjetja, kot so Google, Twitter, Facebook, Microsoft in Apple, ki imajo prevladujoč položaj na globalnem trgu in je njihov edini cilj dobiček, imajo vse več regulativne moči.

Na splošno velja prepričanje, da medijske mreže povsod širijo svobodo, a ko vprašamo, svobodo za koga, zadeva postane bolj zapletena. Nimajo vsi ljudje enakih možnosti za dostop do medijev. Medtem ko so globalne elite povsod bolje povezane, to ne velja za tiste, ki delajo zanje. Medijski sistemi so ogromni komunikacijski vir za ljudi, ki obvladajo zahodne jezike, so zdravi in imajo potrebno kupno moč.

Neenakost je še večja na področju medijske produkcije. Četudi migranti prek pametnega telefona dobijo informacije o državi, v katero želijo priti, večinoma nimajo vpliva na to, kako bo njihov prihod predstavljen tamkajšnjim ljudem, ker mediji določeno skupino ljudi zapostavljajo, to so zlasti temnopolti, bolni, migranti, ženske in deklice.

Socialni mediji so demokratično in osvobajajoče orodje, meni večina razpravljavcev o vlogi socialnih medijev v družbi. Rezultati projekta Global Social Media Impact Study temu ne pritrjujejo. Njegovi avtorji ugotavljajo, da socialni mediji vplivajo na krepitev tradicionalnih sistemov moči, hierarhije v družbi, družbene in ekonomske neenakosti ter zaostrovanje političnih konfliktov.

Da internet in platforme omogočajo zelo ozkim skupinam posameznikov, da ustvarjajo velikanske dobičke tako, da zaposlujejo zelo malo ljudi, opozarja znanstvenik Stephen Hawking. Zanj je razvoj spleta in socialnih medijev pozitiven, saj brez njiju ne bi mogel nadaljevati z delom. A hkrati tudi pomeni, da so življenja najbogatejših ljudi v najbolj razvitih delih sveta vidna vsakomur, tudi revnim, ki imajo telefon. Ker ima danes v podsaharski Afriki več ljudi telefon kot dostop do pitne vode, bo to kmalu pomenilo, da na našem vse bolj prenaseljenem planetu skoraj nikomur ne bo več mog0oče prikriti neenakosti. Zato je zdaj bolj kot kadar koli nujno, da se ljudje povežejo in sodelujejo, da je treba podreti ograje med narodi, ne pa jih graditi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.