Martin Kovač

 |  Mladina 51  |  Politika

Nadzor nad študenti

Študenti in študentski predstavniki enotni o sprejemu nove študentske zakonodaje

Prazna predavalnica

Prazna predavalnica
© FDV

Študentsko zakonodajo, ki je med najstarejšimi in najbolj zastarelimi pravnimi akti pri nas, čaka prevetritev. Študentsko društvo Iskra in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) sta se po večmesečnem usklajevanju uspela dogovoriti o vsebini Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS). Delovna skupina je objavila svoj predlog novele, ki je zdaj usklajen z večino. Spremembe so sicer v večji meri preslikava predloga Združene levice, ki je bil v zakonodajno obravnavo vložen na pobudo Iskre in nato zavrnjen na parlamentarnem odboru za izobraževanje.

Ključne spremembe in dopolnitve zakona predvidevajo nadzor računskega sodišča nad poslovanjem študentskih organizacij. V zakon se zapisuje tudi obveza študentskih organizacij, da sledijo določilom zakona o javnem naročanju. Za funkcionarje,uradnike na položaju, poslovodne in uradne osebe študentskih organizacij bodo v veljavi določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Študentske organizacije so se opisanih sprememb dolgo otepale. Predloge sprememb so imele za nepotrebne, saj naj bi bil sedanji notranji nadzor ustrezen. Zdaj pa v študentskih organizacijah obračajo ploščo, zakonski predlog je sprejemljiv v vseh bistvenih izhodiščih. Član delovne skupine Jure Novak iz Študentske Iskre razloge za preobrat vidi predvsem v »zaostritvi ostalih okoliščin, zlasti pri poskusu za pravičnejšo prerazdelitev denarja študentskih organizacij«. Nedavno je SDS vložila predlog novele Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki na novo ureja razdelitev in višino koncesijske dajatve. Študentske organizacije bi s tem ukrepom izgubile lep del 11-milijonskega letnega proračuna.

Kljub parolam o usklajenosti študentov predlagana novela ne bo zadostila vsem. Študenti samostojnih visokošolskih zavodov že več let čakajo na ustrezno rešitev študentskega organiziranja. ŠOS njihovih zahtev po priznanju in financiranju ne želi uslišati. Njihov status ostaja neopredeljen tudi znotraj predlagane zakonske rešitve, čeprav so sodelovali v delovni skupini pri pripravi zakonodaje. Zakon ne bo natančneje posegel v definiranje namenskosti porabe sredstev študentskih organizacij, nedorečene pa ostajajo tudi naloge posrednikov študentskega dela.

Zakon torej rešuje zgolj najbolj akutne težave ŠOS, precejšnega spektra težav študentskega organiziranja pa žal ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.