Pomije za periferijo
Slovenija kot odlagališče hrane slabše kakovosti?
Ribje palčke blagovne znamke Iglo so v češki izvedbi vsebovale sedem odstotkov manj rib kot v nemški, a ribja palčka seveda ni riba, v njih je, vsaj v Sloveniji, v povprečju zgolj 65 % ribe
© Getty Images
Hrana, ki jo na police slovenskih trgovin pošljejo prehranske multinacionalke, naj bi bila slabše kakovosti od hrane istih blagovnih znamk v enaki embalaži, ki jo je mogoče kupiti v državah severno in zahodno od nas. Na to že vrsto let opozarjaagrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. »Nekatere ključne prehranske multinacionalke so nas prekategorizirale iz zahtevnega evropskega trga v manj razviti trg. In so nas zaradi tega začele oskrbovati s takšnemu trgu primernim blagom,« je recimo letos dejal za revijo Ona. Ko smo ga prosili, naj za svoje trditve navede konkreten primer, tega ni bil pripravljen storiti, češ da je bil deležen »zelo močnih pritiskov«. Kuhar v takšnih trditvah ni osamljen. Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je nedavno dejala, da smo Slovenci »koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.