Lekcija nizozemskih volitev

Nizozemske volitve so potrdile, da tradicionalne desnosredinske in levosredinske stranke v Evropi izgubljajo, krepijo se manjše stranke, zato vlade sestavljajo nestabilne koalicije

Nič manj pomembna, kot poraz skrajnega desničarja Geerta Wildersa je lekcija nizozemskih volitev za sredinske, levičarske in druge stranke v drugih državah v Evropi. Kot navaja New York Times, so nizozemske volitve potrdile, da tradicionalne desnosredinske in levosredinske stranke izgubljajo, krepijo se manjše stranke, zato vlade sestavljajo nestabilne koalicije.

V Belgiji so leta 2010 potrebovali kar 541 dni, da so sestavili vlado, v Grčiji in Španiji so morali volitve ponoviti, ker političnim strankam ni uspelo sestaviti vlade. Na Nizozemskem vlade ni tako težko sestaviti, bo pa naslednjo najverjetneje sestavljalo med štiri in šest strank. To bo najbrž koalicija proti Wildersu, kar mu bo še kako ustrezalo. Že leta poudarja, da so vse stranke iste. Postati vodja največje opozicijske stranke z notranje razslojeno in šibko vladajočo koalicijo, ki je proti njemu, je po želji, da postane predsednik vlade, nedvomno drugi najboljši izid volitev, ki si ga je Wilders želel, razlaga New York Times.

Volilna kampanja je samo razširila razpoke med strankami, ki bodo najbrž sestavile novo koalicijsko vlado. Krščanski demokrati so se premaknili močno na desnico. V svoji kampanji so ljudi prepričevali z le malo milejšimi obljubami od Wildersovih vključno z evroskepticizmom in nasprotovanjem Muslimanom. Enako velja za ljudsko stranko (VVD) predsednika vlade Marka Rutteja. Levičarski zeleni in libertarni demokrati so postavljali v ospredje močno obrambo svetovljanskih vrednot.

Druge tradicionalne stranke bi se morale učiti iz izkušenj na Nizozemskem. Boj proti skrajnim desničarskim populistom z njihovimi idejami jim lahko zagotovi zmago na volitvah, a vlada, ki jo potem lahko sestavijo, ni stabilna. Bolje je, da sredinske, levičarske in druge stranke svojo kampanjo gradijo na pozitivni politični viziji in tako ne dovolijo, da bi v razpravah prevladovale teme, s katerimi skušajo skrajne desničarske stranke privabiti volivce.