Plečnikovo stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika

V Plečnikovi hiši v Ljubljani bodo 21. aprila ob 13.00 odprli razstavo Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. S prenovo praškega gradu za sedež českoslovaškega predsednika Tomáša G. Masaryka, je arhitekt Jože Plečnik dosegel vrh svojega ustvarjanja. Razstava se osredotoča na Plečnikovo snovanje preureditve in opreme zasebnih predsedniških prostorov Praškega gradu in osvetljuje povezanost Plečnika s češkim predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice. Avtorja razstave: mag. Martin Halata, Michal Šula

Prenovo Praškega gradu je Jožetu Plečniku zaupal Tomaš Garrigue Masaryk (1950−1937), prvi demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške. Sprememba namembnosti gradu v sedež demokratičnega predsednika je imela za Masaryka narodnovzgojni pomen, Plečnika pa je še utrdila v prepričanju o pomenu nacionalne kulture. Plečnik je funkcijo grajskega arhitekta formalno opravljal do leta 1935, čeprav je Prago zadnjič obiskal jeseni leta 1934, ko je mesto užaloščen zapustil, saj se kljub predsednikovi podpori velik del javnosti ni strinjal z njegovo velikopotezno zamislijo ureditve grajske okolice. V poldrugem desetletju je zasnoval skoraj pol kilometra dolg park na južni strani gradu, uredil prvo, tretje in četrto dvorišče ter opremil bivalne in reprezentančne prostore za predsednika in njegovo hčerko Alice. V času njegove odsotnosti mu je pomagal njegov nekdanji učenec in zvesti sodelavec Otto Rothmayer. Ker je šlo za pomembno nalogo preurejanja nekdanje habsburške rezidence v simbol nove demokratične države, se je Plečnik vseskozi zavedal svoje odgovornosti do predsednika in njegovih demokratičnih nazorov ter je to skušal udejaniti tudi v svoji arhitekturi. Navdih za svoje posege je črpal iz češke tradicije, zgodovine, pripovedi, folklore in religije. Vse to je – z antičnimi citati vred – združil v monumentalno celoto, ki še dandanes zbuja občudovanje. Ne gre samo za formalno izpiljeno arhitekturno govorico, temveč predvsem za Plečnikovo genialno sposobnost obravnavanja rešitev, ki kljub svoji mogočnosti vseskozi ohranjajo človeško merilo. Bil je eden redkih arhitektov 20. stoletja, ki je znal vdihniti novo življenje klasičnim stavbnim elementom in ustvariti resno alternativo funkcionalističnemu formalizmu. Ideje, porojene za praški grad, je poskušal uveljaviti tudi v rojstni Ljubljani, pozneje ko je imel dovolj dela tudi doma, pa je ta proces pogosto potekal tudi v obratni smeri.

Na razstavi bodo predstavljeni načrti in fotografije originalno zasnovanih prostorov predsedniškega stanovanja na Praškem gradu iz 30. let 20. stoletja ter originalni Plečnikovi stoli, ki jih je prav za razstavo v Ljubljani posodil Arhiv Praški grad. Gre za pomembno temo v Plečnikovem opusu, ki še dandanes povezuje Prago in Ljubljano. Avtorja Martin Halata in Michal Šula sta ob razstavi zapisala: "V letih 1920–1935 je na Praškem gradu in Hradčanih nastala izjemna zbirka modernistične arhitekture. Njen avtor je bil slovenski arhitekt Jože Plečnik, po letu 1920 arhitekt Praškega gradu. Plečnika je k sodelovanju pri tej idejni nalogi grajske preobrazbe povabil prvi češkoslovaški predsednik Tomáš G. Masaryk. Pomemben sestavni del prenove je bila preobrazba bivališča Habsburžanov v stanovanje češkoslovaškega predsednika in njegove družine, pri čemer je odločilno vlogo odigrala tudi Alice G. Masarykova, predsednikova hči. Na to poglavje češko-slovenske evropske povezanosti želi spomniti tokratna razstava v Ljubljani. V okviru strokovnega sodelovanja smo jo pripravili Arhiv Praškega gradu (ustanovljen leta 1920, sestavni del Kabineta predsednika republike) in Plečnikova hiša pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Obe inštituciji, ki hranita izjemne vrednote evropske kulture, z razstavo zaznamujeta življenje in delo Jožeta Plečnika ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici smrti ter mednarodne okoliščine nastanka prve češkoslovaške države, ki bo naslednje leto praznovala stoletnico."