Damjana Kolar

 |  Kultura

Belgijska mojstra socialnega realizma tokrat ustvarila svojo različico detektivke

Belgijska mojstra socialnega realizma brata Jean-Pierre in Luc Dardenne (Dva dneva, ena noč, Fant s kolesom) v svojem destem celovečercu element suspenza v žanru kriminalne drame znova uporabita kot sredstvo za izpostavljanje pomembne socialne tematike v današnji Evropi.

Na rednem sporedu ljubljanskega Kinodvora bo od 25. aprila dalje na ogled film Neznanka, ki sta ga režirala brata Jean-Pierre in Luc Dardenne. V svojih filmih, v katerih beležita vsakodnevno življenje pripadnikov delavskega razreda na robu družbe, se pogosto osredotočata na odnos med otroki in starši. S svojim naturalističnim pristopom, družbeno angažiranostjo in humanistično naravnanostjo sodita med najpomembnejše predstavnike t. i. novega realizma, kamor poleg njiju uvrščajo tudi Agnès Varda, Bertranda Tavernierja, Claire Denis, Pascale Ferran, Arnauda Desplechina, Bruna Dumonta in druge. Tokrat s svojo različico detektivske prikažeta zgodbo o nekoliko naivni, a zelo spodobni mladi ženski, ki skuša popraviti strašansko napako ter razkriti resnico.

Nekega poznega večera se na vratih ordinacije mlade zdravnice Jenny oglasi zvonec. Ko hoče njen pripravnik Julien odpreti vrata, ga zdravnica ustavi, saj so uradne ure že končane. Naslednji dan jo policija obvesti, da so v neposredni bližini našli truplo neidentificirane mlade ženske. Gre za afriško priseljenko in izkaže se, da je prav ona prejšnji večer obupano trkala na vrata. Jenny preplavi občutek krivde. Dejstvo, da bodo žensko pokopali kot neznano osebo, ji ne da miru, zato se sama odpravi raziskovat ozadje njene smrti. Spusti se v temo mestnega podzemlja, a še toliko bolj v svet skromnih domovanj lokalnih prebivalcev, med katerimi so tudi njeni pacienti.

»Zaradi prepoznavne sive palete in humanistične parabole, ki se osredotoča na posameznika preko ene njunih najljubših tem – individualne odgovornosti in njenega širšega vpliva – se vam bo morda po krivem zazdelo, da sta brata Dardenne obstala na mestu. Nasprotno: film razkriva vse večjo spretnost v prikrivanju filmskih mehanizmov, ki so popolnoma spojeni z razvojem zgodbe in s pristnostjo likov. Ta postopek osmoze režiserjema omogoča, da na zelo človečen in natančen način ujameta utrip sveta, trpečega za nevarno boleznijo duše, ki se – če je ne zdravimo – lahko izkaže za smrtonosno," je za Cineurope zapisal Fabien Lemercier.

V središču umetniškega ustvarjanja bratov Dardenne so posamezniki in njihove zgodbe. "Moralna vprašanja so vedno individualna. Gledalci pa lahko zgodbo seveda gledajo kot analizo družbe. Film je oda življenju. Na filmski trak poskušava ujeti življenje. Meniva, da so ženske prihodnost človeštva. V najinih filmih so one tiste, ki prevzamejo nadzor nad položajem, ki ukrepajo, ki so svobodne in ki pomikajo stvari naprej."

Sloviti belgijski režiserski tandem, brata Jean-Pierre in Luc Dardenne sta odraščala v valonskem industrijskem mestu Seraing, ki je postalo prizorišče skoraj vseh njunih igranih filmov. Najprej sta ustanovila produkcijsko hišo Derives, leta 1981 pa Films Derivse Production. Skupaj sta ustvarila več kot 50 formalno drznih in politično angažiranih dokumentarcev. Po dveh igranih celovečercih sta sredi devetdesetih let pritegnila pozornost mednarodne publike s filmom Obljuba (1996). Od leta 1999, ko je njun četrti celovečerec Rosetta v Cannesu prejel zlato palmo, so bili njuni filmi na tem festivalu redno nagrajeni s pomembnimi nagradami: Sin (2002) z nagrado za najboljšega igralca, Otrok (2005) ponovno z zlato palmo, Lornina tišina (2008) z nagrado za najboljši scenarij, Fant s kolesom  (2011) pa z veliko nagrado žirije. V Kinodvoru smo si nazadnje ogledali film Dva dneva, ena noč (2014), ki je Marion Cotillard prinesel nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo. Jean-Pierre je zaposlen na avdiovizualnem oddelku Univerze v Liegu, Luc pa predava na Svobodni univerzi v Bruslju.

4X7dwiOquaI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.